"Približno vsak 100. ali celo vsak 50. prebivalec naj bi imel celiakijo, bolezen, pri kateri se je treba izogibati vsaki sledi glutena," pravi Rok Orel, vodja Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na ljubljanski Pediatrični kliniki. Avtoimunska bolezen celiakija, pri kateri organizem poleg beljakovine glutena napada tudi svoja lastna tkiva, je ena najpogostejših kroničnih bolezni. Da se pri ljudeh lahko razvije, morajo imeti genetsko predispozicijo, pojasnjuje Orel. "Vendar ima tako genetsko dispozicijo približno tretjina celotne populacije, zboli pa le en odstotek ljudi, torej zgolj vsak 30 od tistih, ki ima genetsko dispozicijo." Za zdaj zdravnikom ni uspelo ugotoviti, kateri dejavnik okolja je odločilen. Tudi to, kdaj začnejo dojenčki uživati gluten, naj ne bi vplivalo na pogostnost celiakije.

Življenje brez glutena dražje in bolj zapleteno

"Za osebe s celiakijo je vsaka trgovina lekarna. 100 % brezglutenska hrana je zanje edino zdravilo," poudarja Evgen Benedik, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in klinični dietetik na ljubljanski Pediatrični kliniki.

Posebna brezglutenska živila pa so, čeprav trgovine zaradi velikega povpraševanja uvajajo tudi svoje lastne, dostopnejše blagovne znamke, večinoma še vedno bistveno dražja. "Če bi imela povišan holesterol ali pa visok pritisk, bi se zdravila v breme zdravstvene blagajne. Za gluten pa ni recepta, moraš vse sam. In ko slišim pri mladih družinah, dva otroka … Težko jim je!" razmišlja Tinka Bizjak z Bleda, ki glutena zaradi hudih zdravstvenih težav ne uživa že 12 let.

Otroci s celiakijo dobivajo poseben otroški dodatek, ko dopolnijo 18 let, pa se morajo znajti sami, opozarja Goran Makar, predsednik Društva Celiac: "V sosednjih državah je za to poskrbljeno bolje kot pri nas. Bolniki s celiakijo prejemajo subvencije ali pa dobijo moko na recept."

Življenje brez glutena ni samo dražje, ampak je tudi precej bolj zapleteno, saj so sledi glutena v marsikaterem izdelku, kjer tega ne bi pričakovali – od mesa, sira, mlečnih izdelkov, našli so ga na primer celo v začimbni sladki papriki. Ker gluten – ali kot mu rečemo slovensko lepek - dela testo vlečljivo, kruh pa mehek in puhast, imajo tisti, ki se zaradi mode ali zaradi zdravstvenih težav odločijo za peko brezglutenskega testa, pri tem pogosto težave.

Tudi začetki ene redkih, če ne edine brezglutenske slaščičarne v Sloveniji, gorenjskega Lincerja, so bili pred 20 leti polni zanimivih pripetljajev, pripoveduje Matevž Ličen. "Prvo testo je zares lepo vzhajalo, a ko sem ga hotel razvaljati, se je zdrobilo na koščke. Samo pometel sem ga lahko z mize v smetnjak. Ko sem postopek ponovil in vzhajal v pekaču, je bila potica sicer lepa, a trda kot kamen. Pa se nisem vdal in na koncu je uspelo." Tudi v prvi brezglutenski pekarni v Sloveniji, prekmurskem Vitapeku se strinjajo, da so recepti za brezglutenske izdelke precej zahtevni. "Žita brez glutena – koruza, ajda, tapioka – se obnašajo popolnoma drugače," pravi Borut Perkič, lastnik Vitapeka.

Vir glutena so lahko tudi plastelin, barve, lepilo

Za ljudi s celiakijo je škodljiva že vsaka sled glutena, na vsakem koraku poudarja Evgen Benedik. V prehranski svetovalnici na Pediatrični kliniki pomaga staršem, ki se po diagnozi celiakija znajdejo pred dilemo, kaj sploh še lahko je njihov otrok. Svetuje tudi povsem praktične stvari, na primer to, naj vsa brezglutenska živila shranjujejo na najvišjo polico omare, hladilnika, zamrzovalnika, da slučajno vanje ne bi padla kakšna drobtinica običajne hrane. Opiše primer otroka s celiakijo, ki je imel težave kljub dieti. Ugotovili so, da je njegov pes jedel hrano z glutenom in ko ga je otrok božal, je dobil sledi glutena. Vir glutena so lahko tudi plastelin, barve, lepilo na pisemskih znamkah, dodaja.

Poleg bolnikov s celiakijo tudi mnogi drugi ljudje navajajo, da imajo brez glutena manj težav. "Pri nekaterih lahko to objektivno dokažemo, pri mnogih pa ne," pravi Rok Orel. Evgen Benedik dodaja, da ima hrana, sodeč po raziskavah, lahko učinek placeba v kar 50 do 70 % primerov. A dokazov, da se morajo tudi nekateri drugi bolniki izogibati glutenu, je iz leta v leto več. Dieto brez glutena tako strokovnjaki priporočajo pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih in sindromu razdražljivega črevesja.

Če ljudje pazijo na pestro prehrano in ne jedo preveč predpakiranih brezglutenskih izdelkov, dieta – ali bolje rečeno prehrana ‒ brez glutena po mnenju večine strokovnjakov ni nevarna. In je, če pogledamo v zgodovino človeške rase, celo razumljiva. Rok Orel pojasnjuje: "Vedno povem, zakaj ima toliko ljudi težave s pšenico in kravjim mlekom: ker sta se v zgodovini razvoja naše vrste pojavile izredno pozno, ljudje ju niso uživali, dokler se nista razvila poljedelstvo in živinoreja."