Prvi mož UKCL-ja Andraž Kopač je sicer priznal, da je odločitev dveh kirurgov, da se ne bosta več izobraževala za otroška kardiokirurga, škoda za UKC, vendar ni katastrofa.
Center v Pragi je v četrtek podpisal pogodbo za sodelovanje, ki bo po Kopačevih besedah potekalo na precej višji ravni kot zdaj. Tako je v UKCL-ju nenehno navzoč češki kirurg, ne pa kot doslej enkrat na dva tedna. Na podlagi pogodbe bodo sodelovali tudi na drugih področjih, ki sodelujejo v otroški srčni kirurgiji.
Kopač in strokovna direktorica UKCL-ja Marija Pfeifer sta poudarila, da ne nameravata odstopiti, čeprav sta očitno brez podpore vrha slovenske politike.
Strokovna direktorica na dopust pred upokojitvijo
Vlada je sicer zamenjala še tri člane sveta zavoda, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je napovedala, da bo člane sveta zavoda pozvala, naj odločajo o odgovornosti vodstva UKC-ja za stanje na področju otroške srčne kirurgije.
Kopač je dejal, da je to njihova pravica oz. pristojnost, Pfeiferjeva pa je dejala, da "glede na dogodke zadnjih dni, ko je toliko dogajanja in je treba lansirati kvaziafere, ko bere razne maile, nima več volje delati tukaj". Kot je spomnila, gre z začetkom prihodnjega leta v pokoj, umaknila pa se bo že prej, saj ima še dopust.
Pfeiferjeva je še dejala, da omenjena kirurga, ki sta se izobraževala za otroška srčna kirurga, ne bosta več sodelovala v izobraževanju, bosta pa še vedno kardiokirurga za odrasle. Poleg tega sta privolila, da bosta češkim kirurgom asistirala.
Kot razlog za njun odhod je navedla, da imata premajhno število operacij, da bi jima to zagotavljalo varnost in razvoj na kariernem področju. Ob tem je zanikala, da bi bili slabi odnosi vzrok za njun odhod.
Vlada zahteva ureditev razmer
Premier Miro Cerar je po seji vlade sporočil, da so soglasno podprli predlog o razrešitvi treh članov sveta UKC-ja Ljubljana in predlog o vzpostavitvi samostojnega centra za zdravljenje otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami, ki ga bo vodil Igor Gregorič.
"Vsi vidimo, da so razmere na otroški srčni kirurgiji nesprejemljive. Vodstvu so ušle iz rok vse niti nadzora. Sami pa ocenjujejo, da težav ni, to je naravnost neverjetno. Zato pričakujem, da se na čelo UKC-ja Ljubljana imenujejo kompetentne in zaupanja vredne osebe," je dejal Cerar in dodal, da ne želi voditi države, kjer starši ne bodo mogli zaupati zdravstvenim institucijam.
Ob tem je dejal, da je zahteval, da se v najkrajšem času ustanovi center za zdravljenje otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. "Vesel sem, da je vodilno vlogo v tem procesu ustanavljanja centra nesebično prevzel doktor Igor Gregorič. Za to nesebično gesto se mu iskreno zahvaljujem." Pričakuje, da bodo ministrstvo za zdravje in drugi pristojni organi storili vse, da ta center čim prej zaživi.
Za njim je spregovorila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je dejala, da je pretresena nad dogajanjem. "Kot ministrica naj povem, da bi vodstvo UKC-ja, ker ni uredilo razmer, zamenjala že junija, če bi lahko ... in če bi za to imela pristojnosti. Zato sem danes vladi predlagala zamenjavo preostalih treh članov zavoda, ker je to pomembno za uresničevanje."
Ob tem je napovedala, da se bo sešla z vsemi člani UKC-ja in zahtevala, da takoj skličejo nujno izredno sejo in razrešijo nastali položaj.
Krivično je kriviti vodstvo UKCL-ja
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik meni, da je krivično stresti krivdo za stanje na področju otroške kardiologije le na sedanje vodstvo UKCL-ja, saj da so se prve anomalije na programu otroške srčne kirurgije kazale že leta 2009. Ob tem je poudarila, da ima ministrstvo za zdravje možnosti za upravni nadzor nad programom.
V okoljih, kjer se ljudje v takšni meri ne razumejo, da ne morejo skupaj delovati, je "najbolj logično, da daš te ljudi narazen", je dejala Čebašek-Travnikova. Ob tem je opozorila, da se potem postavi vprašanje, kdo bo sploh opravljal to dejavnost, saj je denimo zelo malo ozko usmerjenih specialistov otroških kardiologov, medtem ko sploh nimamo polno usposobljenega otroškega srčnega kirurga.
Po njenih besedah je tako rešitev, ali da se vsi otroci s prirojeno srčno napako pošljejo na zdravljenje v tujino ali pa da se pridobi strokovnjak iz tujine, ki bi bil pripravljen živeti in delati v Sloveniji. Če bi najeli takšnega specialista, se takoj postavi vprašanje, ali bo lahko na leto opravil dovolj operacij, da bo obdržal potrebne spretnosti. "Odgovor je ne. Za to potrebuje 150 operacij letno, medtem ko je v Sloveniji 100 takšnih operacij na leto," je opozorila. Tako po njenem mnenju stalna zaposlitev strokovnjaka iz tujine ni najboljša rešitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje