Nemški raziskovalci z univerze Göttingen so ugotovili, da naj bi človek potreboval višji vnos energije prav zaradi povečanja indeksa telesne teže (ITM); pri študiji so upoštevali podatke ITM-ja, kot ga imajo prebivalci Mehike, in rast Nizozemcev.

Indeks telesne mase se uporablja za oceno prehranjenosti, saj upošteva zgolj telesno maso in višino posameznika, izračuna pa se ga kot telesna masa deljena s telesno višino na kvadrat.

"Predpostavljamo, da se bo povprečen dnevni vnos energije med letoma 2010 in 2100 zvišal za 253 kilokalorij na človeka, če upoštevamo dvig ITM-ja in telesne rasti," je za BBC dejal soavtor študije Lutz Depenbusch. "Ugotovili smo, da bo na svetovni ravni učinek ITM-ja in telesne rasti zahteval dodaten vnos kalorij, ki ustreza kalorijskemu vnosu v Indiji in Nigeriji leta 2010 skupaj," je še dejal.

Do konca stoletja 11 milijard ljudi

60-odstotno zvišanje vnosa energije bi lahko bila tudi posledica večjega števila svetovnega prebivalstva. Kot ugotavljajo Združeni narodi, naj bi se število svetovnega prebivalstva s sedmih milijard leta 2010 do konca stoletja zvišalo na 11 milijard.

Na vprašanje, kakšno hrano bi morali jesti, da bi zadostili omenjenim 253 kilokalorijam v dnevni prehrani, je Depenbusch odgovoril, da to pomeni dopolnitev dnevnega jedilnika z dvema bananama ali ocvrtim krompirčkom.

Profesor Stephan Klasen z univerze Gottingen je opozoril, da naj bi to novo stanje najbolj prizadelo prebivalce podsaharske Afrike, ki ima že zdaj težave s priporočenim kalorijskim vnosom, poleg tega pa se rodnost hitro viša.

Raziskovalci opozarjajo, da bi neučinkovita svetovna prehranska politika lahko vodila v še večjo gospodarsko in prehrambno neenakost. Večje povpraševanje po hrani pa bo vodilo tudi v zvišanje cen hrane. "To bo vodilo tudi v večjo porabo cenejše hrane, ki je energijsko bogata, a ima malo hranilnih snovi. Posledici tega bosta višanje telesne teže in slabše zdravje revnejšega prebivalstva," je opozoril Depenbusch.