Dojenčki, ki so se rodili cepljenim materam z mRNK-cepivom, so imeli občutno višje ravni protiteles kot dojenčki mater, ki so se okužile z virusom med nosečnostjo. Foto: Pixabay
Dojenčki, ki so se rodili cepljenim materam z mRNK-cepivom, so imeli občutno višje ravni protiteles kot dojenčki mater, ki so se okužile z virusom med nosečnostjo. Foto: Pixabay

Ti dojenčki so imeli pri šestih mesecih starosti v krvi več protiteles kot dojenčki, rojeni necepljenim materam, ki so se okužile med nosečnostjo.

Raziskovalci so v reviji ameriškega zdravniškega združenja Jama objavili, da je imelo 28 šestmesečnih dojenčkov, rojenih ženskam, ki so bile cepljene z dvema odmerkoma mRNK-cepiva v obdobju od 20. do 32. tedna nosečnosti, več protiteles proti novemu koronavirusu kot drugi dojenčki.

V omenjenem obdobju nosečnosti je namreč prenos materinih protiteles na plod prek placente največji. Tako so pri 57 odstotkih otrok, ki so se rodili proti covidu-19 cepljenim materam, odkrili zaznavne ravni imunoglobulina G, najpogostejšega protitelesa v krvi. Sočasno so to raven odkrili samo pri osmih odstotkih otrok, rojenih materam, ki so bile okužene z novim koronavirusom in necepljene.

Novi podatki kažejo tudi to, da je okužba s covid-19 v pozni nosečnosti povezana z večjim tveganjem za zaplete ob porodu. Med 14.104 ženskami, ki so rodile, preden so bila na voljo cepiva proti covidu-19, je bilo pri 586 ženskah z zmerno ali hudo obliko covida-19 med porodom ali v šestih tednih pred njim verjetneje, da bodo potrebovale carski rez, da bodo rodile predčasno, da bodo umrle pri porodu ali da bodo imele hude težave zaradi visokega krvnega tlaka, krvavitev ali različnih okužb.