Đorđe Petrović - Đole je prišel v Slovenijo pred 11 leti kot šestletni deček. Vsa ta leta obiskuje Center Janeza Levca v Ljubljani, oddelek Jarše, ki je največji center za otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Foto: BoBo
Đorđe Petrović - Đole je prišel v Slovenijo pred 11 leti kot šestletni deček. Vsa ta leta obiskuje Center Janeza Levca v Ljubljani, oddelek Jarše, ki je največji center za otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Foto: BoBo

Generalna skupščina Združenih narodov je današnji dan, 21. marec, razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Dodaten kromosom na 21. paru kromosomov v vsaki človeški celici vpliva na duševni in telesni razvoj otroka. Ta posebna okoliščina je družino Petrović iz Srbije tudi pripeljala v Slovenijo.

"Sem smo se preselili predvsem zaradi Đoleta, da bi mu zagotovili boljšo prihodnost, saj so bile razmere za otroke s posebnimi potrebami doma zelo slabe. Takrat je bila razlika med ustanovami velika,“ pripoveduje njegova starejša sestra Vesna, ki ji je tudi avtorica filma o otrocih z Downovim sindromom, ki si ga lahko ogledate tukaj. "Ko je mama prvič prišla v Center Janeza Levca, je prvič v življenju jokala od sreče, ker so v tem centru zaposleni zelo prijazni, lepo skrbijo za otroke in predvsem izkazujejo ljubezen do njih, to pa je zanje najpomembnejše," se spominja Vesna Petrović.

Ko je mama prvič prišla v Center Janeza Levca, je prvič v življenju jokala od sreče, ker so v tem centru zaposleni zelo prijazni, lepo skrbijo za otroke in predvsem izkazujejo ljubezen do njih, to pa je zanje najpomembnejše.

Vesna Petrović, sestra

Samostojnost in socializacija
Cilj vzgoje in izobraževanja v takih ustanovah je omogočiti samostojnost, socializacijo in druge veščine, seveda glede na sposobnost otrok. Učiteljice v tem centru so specialne in rehabilitacijske pedagoginje. Đorđe ima v šoli tudi logopeda in fizioterapijo. Kako je z učenjem tujega jezika pri teh otrocih, smo vprašali njegovo učiteljico Brigito Muršec. "Otroci priseljencev imajo pravico do dodatne strokovne pomoči v obliki slovenskega jezika, Đorđe pa je že toliko let v Sloveniji, da že zelo dobro govori slovensko. Če pa mu uide kakšna srbska beseda, ga popravimo, če reče recimo kupus, rečemo mi zelje in tudi sošolci ga popravljajo.“

Đoletova starejša sestra Vesna veliko časa preživlja s svojim bratom, o njem in izkušnjah drugih družin z Dowovim sindromom je posnela film. Foto: BoBo
Đoletova starejša sestra Vesna veliko časa preživlja s svojim bratom, o njem in izkušnjah drugih družin z Dowovim sindromom je posnela film. Foto: BoBo

V centru se učijo in zabavajo
Poleg učenja se ti otroci zelo radi igrajo, Đorđe v razredu rad riše in sestavlja sestavljanke, poje, predvsem pa rad igra košarko, doma pa rad kuha ter igra trobento in klaviature.
Njegovi sošolci iz razreda ga imajo radi, skupaj se zabavajo in mu tudi pomagajo – Matej ga vozi na sprehod, z Martinom sta se zelo lepo zabavala na zimovanju, z Miho pa skupaj gledata dekleta. Pri teh otrocih je izkazovanje ljubezni in naklonjenosti zelo velikega pomena. Izvedeli smo tudi, da je Đorđe zaljubljen v sošolko. Anuška Kovač, njegova učiteljica, o Đoletu pove sledeče: "Đorđe je zelo vedoželjen fant v našem razredu, sodeluje na vseh področjih, tako pri učnem kot tudi pri ročnih delih, delovnih zaposlitvah, športu, skratka dejaven je na vseh področjih. Je zelo prijazen, pozoren, predvsem bi izpostavila to pozornost, hvaležen za vsako pomoč, res dobrosrčen fant."

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Đorđe pa je že toliko let v Sloveniji, da že zelo dobro govori slovensko. Če pa mu uide kakšna srbska beseda, ga mi popravimo. Če reče recimo kupus, rečemo mi zelje in tudi sošolci ga popravljajo.

Brigita Muršec, Center Janeza Levca

Odnos okolice do otrok z Downovim sindromom
Vesna veliko časa preživi z Đoletom. Kaj meni o odnosu okolice do teh otrok? "Odnos do ljudi z Downovim sindromom se spreminja v Sloveniji in v Srbiji, položaj pa še vedno ni zadovoljiv. Ljudje premalo vedo o Downovem sindromu. Imajo določene zavore, ne vedo, kako naj gledajo, kaj naj rečejo. Ti otroci še vedno niso sprejeti tako, kot si zaslužijo." Zato je geslo ob letošnjem svetovnem dnevu Downovega sindroma v letu pandemije covida najboljše, kar je lahko: Povežimo se!

Selma Skenderović