Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zaporedoma izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje pri mladostnikih, starih 11, 13, 15 in 17 let, kaže, da se je po pandemiji covida-19 zvišal odstotek mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije, višji pa je tudi odstotek 17-letnih mladostnikov, ki so poročali o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.

Mladostniki poročajo tudi o manj zadovoljstva z življenjem. V 20-letnem obdobju izvajanja raziskave v Sloveniji se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, so sporočili z NIJZ-ja.

Po podatkih raziskave HBSC 2022 je v zadnjem letu občutke osamljenosti izkusil vsak šesti mladostnik, star 11, 13, 15 in 17 let. Pogostost občutkov osamljenosti s starostjo narašča, in to najbolj občutijo 15-, 16- in 17-letni mladostniki. Dekleta bolj občutijo osamljenost kot fantje. Več kot tretjina (35,7 odstotka) mladostnikov poroča o rednem, torej tedenskem, doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.

Psihosomatske simptome najpogosteje doživljajo 17-letniki in dekleta. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki jih doživljajo mladostniki, so nervoza, nespečnost in razdražljivost. Skoraj sedem odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oz. z večjo anksioznostjo.

Odstotek mladostnikov z večjo anksioznostjo s starostjo narašča in je višji med 15- in 17-letniki kot med mlajšimi mladostniki. Med dekleti je visoke stopnje anksioznosti več kot med fanti. Nekaj manj kot tretjina (30,7 odstotka) mladostnikov je na lestvici/indeksu SZO-5 dosegla rezultat, ki kaže na povišano verjetnost depresije. Dekleta in mladostniki v starosti 15 in 17 let so bolj ranljivi za povišano verjetnost depresije, kot so fantje in mlajši mladostniki.

Vodja raziskave HBSC, Helena Jeriček Klanšček, je ob tem pojasnila, da je bila v raziskavi narejena tudi primerjava podatkov s področja duševnega zdravja iz obdobij pred pandemijo covida-19 in po njej: "V obdobju od 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije s 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, pa se je znižal. Poleg tega smo pri 17-letnikih ugotovili zvišanje odstotka tistih, ki poročajo o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov."

Kot je še pojasnila Jeriček Klanšček, se raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju izvaja že 20 let v Sloveniji in 40 let v mednarodnem prostoru. "Gre za zelo pomembno mednarodno raziskavo, pri kateri sodeluje že več kot 50 držav in ki prinaša vpoglede v stanje, trende in mednarodne primerjave med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. V Sloveniji smo leta 2018 vključili tudi 17-letnike. Raziskava vključuje različna vedenja – od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanja šole, družinskih odnosov, do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. in je podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih."

20-letni trendi, ki prikazujejo spremembe na področju z zdravjem povezanih vedenj otrok in mladostnikov od prve raziskave do danes, kažejo, da se je v obdobju 2002–2022 znižal odstotek mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, odstotek mladostnikov, ki doživljajo dva ali več psihološka oz. psihosomatska simptoma, se je zvišal, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni s svojim življenjem, pa se v tem obdobju ni spremenil.