Zdravniška stavka je nujna in utemeljena, pravijo v sindikatu družinskih zdravnikov, a ne obravnava glavnih težav v zdravstvu, kot so prenizke plače bolničark in srednjih medicinskih sester, in "da se uredijo delovni pogoji, da se ne povečuje obremenitev, ker je že zdaj nevarno delo za bolnike", je povedal Igor Muževič iz sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um.

"Tretja zahteva pa so administrativne razbremenitve, ker zdravstveni delavci se ne morejo ukvarjati s stvarmi, ki jih lahko opravi nezdravstveni kader."

Smo za pogajalsko mizo, zato je stavka nepotrebna, pa menijo v sindikatu zdravstva in socialnega varstva. "V zdravstvu so pogoji za delo alarmantni, česar pa Fides ne naslavlja, mislim, da je to ključno," je poudarila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.

Tudi ona opozarja na položaj drugih zdravstvenih delavcev in ne izključuje stavke. "Če bomo ocenili, da so prazne obljube, se bomo tudi mi začeli pripravljati na zaostrovanje."

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, pa pravi: "Tista med sestra, ki 24 ur bedi na negovalnem oddelku, zasluži dva razreda manj, kot je minimalna plača. To bi bil razlog za stavko, to pa res."

Zdravniške stavke ne podpirajo, tudi v društvu Srebrna nit ne. Marina Tavčar Krajnc, namestnica predsednice društva, je poudarila: "Ne vidimo v tem skupnega interesa, kakor pravijo zdravniki, da se borijo tudi za uresničitev interesov pacientov, mi pa vidimo v tem predvsem bitko za boljše delovne razmere in tudi za plače zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa seveda za plače zdravnikov." To pa po njenem mnenju ni rešitev za razpadajoče zdravstvo.

Kolikokrat so že stavkali zdravniki

Sindikati javnega sektorja so skušali svoje zahteve že večkrat uveljaviti s stavko. Poleg več stavk sindikatov posameznih poklicev so bile do zdaj pri nas tudi tri splošne stavke v javnem sektorju. Največ pa je bilo zdravniških stavk.

Sorodna novica V Združenju Srebrna nit ne podpirajo stavke zdravnikov

Zdravniki so stavkali leta 1993, 1994, 1995. Leta 1996 so stavkali najdlje – kar tri tedne – dokler niso z vlado podpisali sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi.

S stavko ali drugimi oblikami protesta so nezadovoljstvo s svojim položajem zdravniki izrazili še v letih 2000, 2002 in 2004, septembra 2010 pa so zaradi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju preklicali soglasja za delo čez polni delovni čas in delali 40 ur na teden.

Leta 2015 so stavkali dvakrat, konec aprila in konec maja zaradi neurejenih standardov in normativov za zdravnike. Stavkali so tudi novembra 2016, še vedno so zahtevali sprejetje standardov in normativov, pa tudi to, da bi lahko presegli 57. plačni razred.