Dovolj jim je "nezadržnega razpadanja javnega zdravstva, usodnega slabšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, životarjenja v propadlem mehanizmu določanja plač v javnem sektorju, neupoštevanja standardov in normativov, oddaljevanja od evropskega delovnega časa, bega zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov" pa tudi obtožb, da so krivi za nedelovanje zdravstvenega sistema, ki da so ga prek svojih moči zadnja leta držali pokonci in na katerega nimajo nobenega vpliva, je po seji izvršnega odbora sporočil sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zato napoveduje splošno stavko, ki se bo začela 19. oktobra ob 7. uri. Potekala bo v obliki popolne prekinitve dela in bo trajala ali do sklepa o prenehanju stavke ali do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev.

Stavkovne zahteve so tri. Prva: vlada naj DZ-ju posreduje predlog sprememb zakona o zdravniški službi, po katerem se za zdravnike in zobozdravnike zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne bo več uporabljal. Druga: nov tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike naj bo takšen, da bo ustavil beg zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov. Tretja: 100-odstotno nadomestilo plače za čas stavke.

Stavkajoči bodo v tem času na delovnem mestu, razen ob sklicih stavkovnih sestankov, ki bodo potekali najmanj enkrat tedensko. V času stavke bodo enote sindikatov delodajalcem omogočile organizacijo nujne zdravniške pomoči v obsegu, določenem s 46. členom zakona o zdravniški službi, piše v Fidesovem sporočilu za javnost. Omogočeno bo tudi izvajanje minimuma delovnega procesa po 7. členu zakona o stavki. Izvajale se bodo tudi vse tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, navaja Fides. Poln seznam dejavnosti, ki jih bodo še opravljali, je na voljo tukaj.

Fides je odločitev sprejel na za javnost zaprti seji glavnega oziroma stavkovnega odbora.

Zdravstveni minister brez besed

Na seji je bil prisoten tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, a izjav medijem ni dajal. Po Kuštrinovih besedah poslal predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. vladna izhodišča za pogajanja, ki po oceni sindikata v ničemer ne omogočajo odprave plačnih nesorazmerij, prav tako ne predvidevajo primerljivih plač zdravnikov v primerjavi z zdravniki iz drugih držav EU-ja.

Predtem so v sindikatu zbrali skoraj 3500 podpisov za izstop iz enotnega plačnega sistema. Te bodo predali predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič in poslancem DZ-ja.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v ponedeljek dejala, da vlada nasprotuje njihovemu izstopu iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Naj bi pa dogovor, ki so se mu na pogajanjih približali v ponedeljek, predvideval odpravo 57. plačnega razreda kot plačnega stropa za javne uslužbence.

Na pogajanjih za javni sektor zbližali stališča

Potem ko so se na pogajanjih za javni sektor v ponedeljek približali dogovoru o plačah, bo vladna stran pripravila čistopis predloga dogovora. Besedilo naj bi nato v tem tednu na delovni ravni uskladili, odločilen pa bo ponedeljek, ko se predstavniki vlade in sindikatov znova sestanejo. Kar nekaj pričakovanj pa ostaja v zdravstvu.

Sorodna novica Plače v javnem sektorju naj bi se oktobra zvišale za 4,5 odstotka

Glede vsebine dogovora je še nekaj nejasnosti, so pa po ponedeljkovem srečanju že razkrili, da naj bi se vsem javnim uslužbencem v tem letu plača povišala za 4,5 odstotka. Povišanje je predvideno z oktobrskimi plačami. Nekaj mesecev zatem pa naj bi večini javnih uslužbencev plače dvignili za en plačni razred, kar predstavlja približno štiriodstoten dvig, pri čemer si sindikati želijo, da bi ta dvig uveljavili z marčevskimi plačami, vlada pa z aprilskimi.

Vendar pa povišanja za en plačni razred ne bodo deležni vsi javni uslužbenci, in sicer bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani. Sprva je vlada predlagala, da se izvzamejo tudi policisti, in sicer zaradi 74.a člena zakona o organiziranosti in delu v policiji, po katerem se policistom lahko osnovna plača zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov. Kot pa je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, so razumeli, da je bil predlog glede policistov nato umaknjen.

V zdravstvu se pogajanja nadaljujejo

Medtem se v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi ne strinjajo s predlogom, po katerem zvišanja za en plačni razred ne bodo deležni vsi zaposleni, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani. Predsednica sindikata Slavica Mencingar pravi, da zdaj pričakujejo nekatere rešitve tudi od resornih pogajanj, ki se začenjajo v sredo zjutraj. Z izhodišči, ki jih je za ta pogajanja sprejela vlada, pa še niso seznanjeni.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije po besedah predsednice Irene Ilešič Čujovič v sredo pričakujejo tudi protipredlog vladne strani, sami so namreč predlog za drugi krog pogajanj podali že februarja in sedanjo vlado z njim seznanili avgusta.

Kot je pojasnila, njihov predlog pravzaprav izhaja iz tega, da so novembra lani ustvarili plačna nesorazmerja; čeprav tega sami niso želeli, ampak bolj vladna stran, so preferirali predvsem eno plačno podskupino, zdravstveno nego, medtem ko so vse druge profile v zdravstvu in socialnem varstvu nekako pustili ob strani. Gre tako za zdravnike kot za farmacevtske delavce, delovne terapevte, fizioterapevte, sanitarne inženirje, radiološke inženirje in del socialnega varstva ter plačno skupino J, je pojasnila.

Njihov predlog tako je, da se ta nesorazmerja zgladijo, da na terenu ne prihaja več do slabe volje in že kar konfliktov v timih, ker gre za tako velike razlike v plačah. Drugo njihovo pričakovanje pa je sprejetje standardov in normativov.

Sicer pa omenjeni dogovor s ponedeljkovih pogajanj za javni sektor predvideva dvig nadomestila za prehrano na 6,15 evra in poračun za letošnji regres za letni dopust. Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bi pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bi dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Predlog za javne uslužbence naprej do 50. plačnega razreda je, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov, a so po besedah ministrice pri tej skupini najvišjih plačnih razredov s sindikati še v razhajanjih. Poračun regresa bi dobili z oktobrskimi plačami.