V civilni iniciativi Glas ljudstva so opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom in vlado pozvali k ukrepanju. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci iniciative poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih. Po Kebrovih besedah pa se dogaja prav nasprotno, da morajo denimo Ljubljančani svojega zdravnika, ki je zapustil javni zdravstveni dom, iskati med koncesionarji na oddaljenih lokacijah.

Predstavnik iniciative Jaša Jenull je odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih domov k koncesionarjem označil za enega ključnih sistemskih problemov v slovenskem zdravstvu.

"V preteklem letu je 20 družinskih zdravnikov zapustilo javne zdravstvene domove. V praksi to pomeni, da približno 30 tisoč pacientov svojega osebnega zdravnika, ki so ga imeli v zdravstvenih domovih, zdaj nimajo več," je na novinarski konferenci pred ZD-jem Ljubljana Center dejal Jenull. Dodal je, da se bo, če se bo tako nadaljevalo, mreža javnih zdravstvenih zavodov sesula v enem ali dveh letih, zagotovo pa v času te vlade.

Sorodna novica Ali podeljevanje koncesij spodbuja beg družinskih zdravnikov iz Zdravstvenega doma Ljubljana?

Primer Studia R in "popoln divji zahod" na področju koncesij

Izvor problema je po Jenullovih navedbah v leta 2019 dokončno potrjenem dogovoru o znižanju količnika pacientov, ki jih morajo obravnavati družinski zdravniki. "Če se vsi zdravniki držijo tega količnika, v Sloveniji zmanjka zdravnikov za več kot 300 tisoč ljudi," je dejal. Kot je opozoril, takšno stanje izkoriščajo nekateri koncesionarji, saj na področju koncesij, ki bi morale biti namenjene predvsem dopolnjevanju javnega zdravstvenega sistema, vlada "popoln divji zahod" brez ustreznega nadzora in regulativ, kar koncesionarjem omogoča, da na posamezno koncesijo zaposlijo tudi do štirikrat več zdravnikov, kot bi bilo to potrebno, če bi storitve izvajali v predvidenem obsegu.

Sorodna novica Stavka pacientov se je končala s sporočilom vladi: Danes ste nas poslušali, jutri začnite delati

Stanje je Jenull ponazoril s primerom Studia R. Kot je dejal, ima ta izvajalec zdravstvenih storitev tri koncesije, ki jih je sprva izvajal v predvidenem obsegu. "V enem letu je Studio R nato potrojil obseg svojega delovanja, zaposlil dodatnih šest zdravnikov, od tega so štirje prišli iz ZD-ja Ljubljana, eden iz ZD-ja Trbovlje, eden pa iz ZD-ja Žalec," je dejal. Skupno tam trenutno dela 12 zdravnikov, čeprav bi bilo normalno, da za tri koncesije delo opravljajo trije, je dodal Jenull. "Če bi Studio R nehal sprejemati nove paciente, bi že zdaj za letošnje leto to pomenilo dva milijona prihodkov javnih sredstev za te tri koncesije, ki jih ima uradno."

Studio R je leta 2020 dobil novega solastnika Gorazda Pereniča. "To ni zdravnik, je pravnik in, recimo temu, podjetnik s precej pestro preteklostjo, ki je svoje pravne svetovalne storitve nudil tudi sindikatu družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič," je dejal Jenull in poudaril, da je sindikat Praktik.um eden glavnih akterjev pri prizadevanju za sprostitev omejenega delovanja koncesionarjev.

Predsednik sindikata Praktik.um in direktorica Studia R kritična do navedb iniciative Glas ljudstva

V Studiu R so v sporočilu za javnost, pod katerega je podpisana direktorica Ameli Randelj, zapisali, da je očitno, "da se želi s spodbujanjem nevoščljivosti in zavajajočim prikazovanjem podatkov prikriti lastno dolgoletno slabo delo in zaslužkarstvo na škodo pacientov".

Navedli so, da so v lanskem letu, ko "so vsi uradno zavračali paciente", te ves čas sprejemali brez omejitev in jih tako dodatno opredelili 6065.

V iniciativi so pridobili tudi elektronsko sporočilo, ki ga je predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič poslal v interno skupino sindikata in tudi med Mlade zdravnike, v katerem je na prošnjo Gorazda Pereniča posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah skupinske prakse v Horjulu, Komendi in na Vrhniki. "Vodja sindikata med svojim članstvom specifično išče zaposlene v javnih zdravstvenih domovih in jim posreduje reklamo, ki se bere kot reklama za 'sanjsko službo'," je pripomnil Jenull. Med drugim, začetni 58. plačni razred (bruto plača: 4118 evra), le tri dni dela v ambulanti, čim več oskrbe pacientov opravijo na daljavo, poskrbijo pa tudi za vse obveznosti glede prehoda h koncesionarju.

Muževič je v odzivu za medije danes povedal, da je posredovanje zaposlitvenih oglasov prek sindikata običajna praksa, ne glede na to, ali gre za oglase zdravstvenih domov ali zasebnikov.

Odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva k zasebnikom so po njegovih besedah v zadnjih letih težava predvsem v ZD-ju Ljubljana, od koder zdravniki po njegovih besedah večinoma odhajajo zaradi vodstva.

Poudaril je, da zagovarja severnoevropski zdravstveni sistem, kjer imajo ljudje prosto, brezplačno dostopnost do zdravnika, ne glede na to, ali gre za javni zdravstveni zavod ali za koncesionarja.

"Medtem ko je tem teoretikom zarote skupno samo to, da mora iti za javni zavod, pa tudi če v njem ni enega zdravnika, bolniki pa naj se znajdejo sami po svoje," je dodal.

V iniciativi Glas ljudstva, ki je na začetku januarja organizirala tudi t. i. stavko pacientov, so zaskrbljeni, da trenutna vlada in tudi strateški svet za zdravstvene reforme tej problematiki odhajanja zdravnikov namenjata tako malo pozornosti. Kot opozarjajo, se težava minimalizira in se skuša prikazati na način, da gre za interne kadrovske težave posameznih domov.

Jenull: Javni ZD-ji omogočajo storitve, ki jih koncesionarji ne morejo ali nočejo nuditi

V iniciativi so pridobili tudi podatke, ki po njihovih navedbah kažejo, da odhajanje zdravnikov ni problem, povezan z enim direktorjem ZD-ja ali enim zdravnikom, ampak da gre za sistemsko ureditev. "Zdravstvena reforma v Sloveniji trenutno že poteka. Ne v strateškem svetu, v ozadju poteka skrita zdravstvena reforma," je dejal Jenull in dodal, da ta reforma poteka že leta z enim samim ciljem – da se poveča število koncesionarjev in okrepi njihova vloga v zdravstvenem sistemu.

Jenull je ob tem pojasnil, da na ravni posameznega pacienta, ki je lahko s svojim koncesionarjem zelo zadovoljen, zadeva lahko funkcionira, težava pa je na ravni celotnega sistema: "Javni ZD-ji omogočajo storitve, ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo in tudi nočejo nuditi. Namen posameznega koncesionarja je, da deluje z dobičkom, medtem ko sta namen in poslanstvo javnega ZD-ja, da izvede vse posege, vse preiskave, vse storitve, ki jih ljudje dejansko potrebujejo na določenem območju."

Ob tem je Keber dejal, da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah, podobno kot prejšnja vlada, koraka po poti neoliberalne politike. Od države po Kebrovih besedah v iniciativi pričakujejo, da čim prej reši problem ljudi brez izbranega družinskega zdravnika, kar da je mogoče z zvišanjem normativa oz. glavarinskih količnikov zdravnikov, ob sočasnih administrativnih razbremenitvah. Prav tako pričakujejo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Odziv ministrstva za zdravje: Takojšnja ukinitev koncesij bi privedla do zloma zdravstvenega sistema

Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da se zavedajo, da je treba okrepiti javne zdravstvene zavode, zaposlene v zdravstvu pa stimulirati, da ostanejo v matičnih ustanovah. Ob tem opozarjajo, da bi takojšnja ukinitev koncesij privedla do zloma zdravstvenega sistema.

Na ministrstvu poudarjajo, da izključno javni zdravstveni zavodi v tem trenutku ne morejo pokriti potreb pacientov. Nova zdravstvena reforma pa bo po njihovih besedah začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter obravnavala spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij.

Prva koraka do transparentnega in dostopnega zdravstvenega sistema za vse pa sta digitalizacija zdravstva in strukturna reforma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Samo zaporedni koraki in celovite rešitve nas bodo namreč lahko pripeljali do končne rešitve problema in reforme, na katero smo čakali dolgih 30 let," so zapisali na ministrstvu.

Poziv k izenačenju obveznosti zdravnikov v zasebnem in javnem zdravstvu

Jenull je sicer na novinarski konferenci opozoril, da je tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan trenutno zaposlen pri Marku Bitencu, enem največjih dobičkarjev na področju zdravstva v Sloveniji. "Pri človeku, čigar celoten zdravstveni in po novem tudi nepremičninski imperij temelji na nenadzorovanem pretakanju javnih virov v zasebne žepe in zasebne dobičke," je dodal.

Vlada mora, če ima resničen namen, da ohrani javno zdravstveno mrežo pred popolnim sesutjem, po prepričanju iniciative Glas ljudstva takoj začeti reševati problematiko in izenačiti zakonske obveznosti, dolžnosti in privilegije med zdravniki v koncesionarstvu in zdravniki v javnih zdravstvenih. "Dokler se to ne zgodi, so vse druge izjave, ki iščejo osebno odgovornost posameznih vodstvenih delavcev, samo metanje peska v oči," je dejal Jenull.

Zdravniška zbornica izpostavila pomen konkurenčnih pogojev dela

Zdravniška zbornica Slovenije je v odzivu na navedbe iniciative Glas ljudstva kot skrb vzbujajoč podatek navedla, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično čezmernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete z začetka lanskega leta razmišlja polovica zdravnikov, ki si želijo predvsem boljše organizacije dela, omejitve dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko ter več spoštovanja in razumevanja nadrejenih.

Rešitev za ohranitev javnega zdravstva vidijo predvsem v zmanjšanju administrativnih obremenitev, informatizaciji, spremembah organiziranosti zdravstvenega sistema in v povečanju števila zdravnikov. Teh v Sloveniji po zadnjih podatkih manjka 1400, da bi dosegli evropsko povprečje. Največji primanjkljaj Slovenija ugotavlja prav na področju družinske medicine.

Največji izziv tako predstavljata ohranitev in povečanje delovnih mest v t. i. težki medicini, kjer je delo bolj zahtevno in je potrebno dodatno izobraževanje. Mlade zdravnike je zato treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta v Sloveniji in tujini, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, kar se že dogaja.

Poleg tega so v zbornici navedli, da zdravniške organizacije opozarjajo na pomen nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in sprejetja sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanja standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in do pacienta prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov znotraj javnega sistema, so zatrdili v zbornici.

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pa rešitve ne vidijo v tem, da se delo zdravnikov omejuje in da se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak v vzpostavitvi kakovostnega nadzora nad porabo javnega denarja pri vseh, torej ne le pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.

Še vedno predlagajo sistem, kjer bo lahko bolnik sam izbral zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro oblike, v kateri bo deloval – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže, menijo.