Problemi v zdravstvu se le še stopnjujejo in vsi dosedanji ukrepi, tudi preteklih vlad, lokalnih oblasti in stanovskih organizacij so bili predvsem kratkovidni in neproduktivni, je na novinarski konferenci opozorila predstavnica civilne iniciative Glas ljudstva Katarina Rotar in dodala, da v civilni družbi na težave zdravstvenega sistema opozarjajo že več mesecev in si prizadevajo za solidarne in pravične rešitve. "Zelo smo veseli, da so se odločevalci zganili ob napovedanem dvigu premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in menimo, da je to velik, vsaj simbolni korak," je dejala.

Predstavnik iniciative in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je poudaril, da opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni ključni ali celo edini namen zdravstvene reforme.

"Ko govorimo o dopolnilnem zavarovanju, govorimo o pravičnosti ali pa o krivičnosti financiranja. S tem ne posegamo na težave na strani izvajanja, kar pomeni dolge čakalne dobe," je dejal in se odzval na kritike vloženega zakonskega predloga, da ne gre za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ampak za njegov prenos v obvezno zavarovanje. Po njegovih besedah to ne drži, dopolnilno zavarovanje je ukinjeno, saj so ukinjena doplačila.

"Mi doslej nismo imeli univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav smo mislili, da ga imamo. Vse storitve bodo od zdaj plačane iz obveznega zavarovanja, to pomeni na osnovi vzajemnosti med ljudmi," je dejal Keber.

Podpirajo vplačevanje sredstev neposredno v zdravstveno blagajno, ne podpirajo pa tega, da bi prispevek ostal pavšalen, torej za vse v enaki višini, kot predvideva trenutni predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.

Menijo, da bi ta ukrep morala nujno spremljati tudi proporcionalna odmera prispevka, po kateri bi tisti z višjimi dohodki plačevali več, tisti z nižjimi pa manj. Ta korak je mogoče narediti sočasno, menijo v Glasu ljudstva.

Javna razprava na ZZZS-ju

Zato pričakujejo in se veselijo vključujoče in odprte javne razprave, v kateri bodo lahko podajali tudi svoje predloge glede bolj solidarnega prispevka. Taka priložnost bo že v petek popoldne na posvetu z naslovom Ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je napovedala Rotar.

Na njem bodo obravnavali pozitivne in negativne plati predlaganih vladnih zakonov ter v drugem delu širše naslovili največje težave v zdravstvu s stališča bolnikov. S posvetom želijo vzpostaviti nujno potreben odprt prostor za spoštljivo, konstruktivno in vsebinsko razpravo med predstavniki stroke in širšo javnostjo. Na posvet so povabili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in člane strateškega sveta za zdravstvo.

"Za zdravstveno reformo potrebujemo cilje, potrebujemo jasno zavezo vlade, da bo podpirala javno zdravstvo in krepila javno zdravstvo. Potrebujemo tudi zakonske ukrepe na tem področju. Pri tem bomo vztrajali in zato smo se odločili, da oblikujemo to zavezništvo za zaščito javnega zdravstva, v katerem ne bodo samo predstavniki organizacij Glasu ljudstva, ampak tudi stanovske organizacije, predstavniki sindikatov, strokovnjaki z različnih področij, od ekonomistov do pravnikov, družboslovcev, in kar je najpomembneje, predstavniki bolnikov," je dodal predstavnik iniciative Jaša Jenull.

Krovni namen širšega zavezništva je ponujati strokovne, usmerjene in konstruktivne odzive na aktualne zakonske predloge, oblikovati nove predloge rešitev za zaščito javnega zdravstva in v razprave vključiti čim bolj širok krog udeležencev ter s skupnim mnenjem in z združenimi močmi vplivati na odločevalce.

OZS: Preoblikovanje ne sme povečati stroškov

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga načrtuje vlada, ne sme povečati stroškov dela. Menijo tudi, da morajo delodajalci v načrtovani novi sestavi skupščine ZZZS ohraniti razmerje glasov, kot je bilo do zdaj. Omenjeni stališči so na torkovi seji sprejeli člani upravnega odbora OZS-ja.

V razpravi o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so člani opozorili na nekaj možnih težav, ki se lahko pojavilo. Bogdan Oblak je menil, da bo delavec dobil nižjo neto plačo, ker se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje prelilo v obvezno in ga bo delodajalec obračunal pri plači delavcev. "Psihološki učinek, ko bo delavec dobil 25 evrov nižjo plačo, bo zagotovo negativen. Druga negativna stvar pa je, da bomo delodajalci plačevali tudi bančne stroške, ki bodo s tem nastali," njegove besede iz razprave povzema sporočilo.

Jerneja Dolinarja skrbi, ali bodo vsi delavci privolili v to, da bo delodajalec v njegovem imenu plačeval omenjeno zavarovanje. "Po predlogu dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo več prostovoljno, ampak obvezno zavarovanje. In s to spremembo se mora delavec strinjati," je poudaril.

Na seji so člani upravnega odbora razpravljali tudi o predlogu zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri tem so imeli pripombe na novo sestavo uprave ZZZS, saj menijo, da bi morali biti delodajalci zastopani v večjem obsegu. Tudi v skupščini ZZZS-ja bi morali delodajalci prispevati vsaj tretjino glasov, so prepričani. Zato so sprejeli stališče, da naj delodajalci v skupščini ZZZS-ja ohranijo razmerje glasov, kot je bilo do zdaj.