Svetovalna skupina za cepljenje je sestankovala na temo tretjega oziroma poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19. Stališč še niso javno objavili, je pa mogoče, da bodo državi kmalu priporočili, naj bo poživitveni odmerek potreben za veljavnost potrdila o cepljenju. O tem in drugih epidemioloških vprašanjih je v Odmevih govoril član omenjene svetovalne skupine ter sodelavec inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Alojz Ihan. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Sorodna novica Bojana Beović: Peti val je možen, ker zaščita tudi po preboleli bolezni upada

Profesorica Bojana Beović je dejala, da se zaradi upada imunosti po prvem ali prvih dveh cepljenjih zdi poživitveni odmerek logičen ukrep, sploh ob taki razširjenosti virusa. Zakaj pravi, da vendarle še nismo tako daleč?
O tem smo se pogovarjali danes na skupini. Smo dovolj daleč, da se priporoča vsem po 18. letu, da se cepijo. Seveda pa stvar še ni pripravljena na ravni sedemindvajseterice. Ravno jutri bosta dva sestanka, na katerih se bomo strokovnjaki pogovarjali s predstavniki podjetij Moderna in Pfizer, ki nam bodo najbrž utemeljevali, zakaj bi bil tretji odmerek učinkovit. Seveda pa s terena neprestano dobivamo informacije, da v resnici prva dva odmerka ne zadoščata. Danes smo na primer slišali, da je nekje 20 starejših umrlo zaradi covida. Na začetku leta so bili že kompletno cepljeni. Ampak od takrat je minilo že kar nekaj časa, starejši tudi nekoliko slabše odreagirajo na cepivo. To so sporočila, ki kažejo, da je nekaj treba narediti, in mi smo seveda absolutno dali kot nujno, da se cepijo vsi starejši, se pravi, vsi nad 50 let. Tako zaradi sebe, ker je to ruleta, ki se je ni za igrati, in ker je ruleta za družbo. Torej, tisti, ki polnijo bolnišnice, bi se na neki način cepili ne samo zaradi sebe, ampak bi se morali cepiti tudi zaradi družbene situacije. In kot rečeno, to priporočamo tudi vsem preostalim nad 18 let, zlasti tistim, ki so cepljeni z vektorskimi cepivi.

Se pravi, da bo šlo za neki skupni, evropski pristop, saj govorite o sedemindvajseterici. Zdaj, ko bi ta tretji odmerek postal nujen za status cepljenosti – kaj bo tu igralo vlogo? Starost, splošno zdravstveno stanje?
Starost že, predvsem pa stanje epidemije. Ko imamo epidemijo, kot jo imamo pri nas, takrat je zelo zaželeno, da ima vsak tretji odmerek, kar omogoča nivo protiteles, ki ščiti pred okužbo in pred prenašanjem okužbe. Ne gre samo za skrb zase, ki je sicer absolutno potrebna za vse starejše od 50 let, ampak tudi za stanje epidemije, ki se ga da ublažiti, če se vsi ogrnemo v protitelesa, s katerimi preprečujemo širjenje epidemije.

V državah, ki imajo višjo precepljenost, denimo v Avstriji, kjer je sicer okoli 65 odstotkov, že več mesecev načrtno pripravljajo cepljenje otrok do 12 let. Zanimanje je zelo veliko. Profesor Štrukelj s fakultete za farmacijo je v Odmevih prejšnji teden menil, da bi morali kot družba storiti vse, da bi se cepilo čim več odraslih, zato da se otrokom ne bi bilo treba cepiti. Kakšno je vaše stališče?

Sorodna novica V UKC-ju do zdaj uspešno zdravili vse otroke z večorganskim vnetnim sindromom po covidu

Kar se odraslih tiče, se absolutno strinjam. Dobesedno dolžni smo, še posebej tisti, ki smo starejši, ker smo neposredni kandidati za to, da zasedemo mesto v bolnišnicah in s tem dajemo družbo – če se razglasimo ali ne – v neko statično stanje, ki ga ne želimo. Ampak pri otrocih je treba tudi vedeti, da tudi oni zbolevajo. Mislim, da smo včeraj dobili 44., ki ima multiorganski vnetni sindrom. To je zelo težka bolezen, pri kateri je treba otroka intenzivno zdraviti. Imamo desetine otrok v bolnišnici.

Potem so znani podatki iz ZDA, kjer imajo 700 otroških smrti zaradi covida. Kar se cepljenja tiče: do konca prejšnjega meseca so precepili 350.000 otrok, pri nobenem ni prišlo do smrti. Ta mesec so precepili že tri milijone otrok. Verjetno je prezgodaj, da rečem, da pri nobenem ni prišlo do smrti, ampak zagotovo ne do današnjega dne.

Sorodna novica Zdravniki pozivajo k ukrepanju zoper stanovske kolege, ki širijo zavajajoče informacije o cepljenju

V Sloveniji zdaj cepimo izključno z mRNK-cepivi. Od začetka razvoja teh cepiv raziskave spremljajo nekateri pomisleki o njihovi domnevni kancerogenosti, o domnevnem vplivu na genski zapis. Kako znanstveno relevantni so? Obstajajo celo očitki, da so zdravniki, ki o tem govorijo in pišejo, izobčeni iz znanstvene sfere.

Noben zdravnik ni izobčen iz znanstvene sfere, če se pride pogovarjat z nami. Na skupini za cepljenje imamo velikokrat gostujoče zdravnike, ki jih zanima neki problem. In nikogar ne moti – zlasti zdaj, ko so te komunikacije elektronske – če je udeležencev deset ali dvajset. Seveda se je treba na takšnih skupinah pogovarjati ne s citiranjem nekih namišljenih člankov, ampak s konkretnimi številkami. In te konkretne številke so pa, ko se na primer prebirajo pamfleti te skupine, grozne, moram reči. Če na primer gledamo ravno glede posledic cepljenja otrok: v tem pamfletu je navedeno, da predvidevajo, da bi bilo 100 mrtvih otrok na milijon cepljenih. In potem povedo, kako so prišli do tega: iz registracijske študije Pfizerja. Ker je bilo 40.000 udeležencev v več skupinah. Od teh udeležencev je bilo v treh mesecih šest mrtvih. Štirje v kontrolni skupini, dva v cepljeni. In seveda, to so smrti, ki nastanejo, če veliko ljudi opazuješ dlje časa. Ampak ta skupina je vzela eno od podskupin, 10.000, v kateri je bila ena smrt na strani cepljenih. Iz tega je izračunala, da bi bil v primeru cepljenja en otrok na 10.000 mrtev, kar pomeni 100 na milijon.

Se pravi, operirajo z nekimi realnimi podatki, ki so pa popolnoma ...
... to je popolno laganje in strašenje staršev, ki se ob takih številkah potem ne morejo odločati za cepljenje.