Vodja službe za sodelovanje z WHO-jem na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič, sicer tudi predsednica izvršnega odbora WHO-ja, je na novinarski konferenci spomnila, da je pandemija covida-19 povzročila veliko zdravstveno krizo in zahtevala skoraj sedem milijonov smrtnih žrtev. Ob tem se je po njenih besedah izkazalo, da mednarodni zdravstveni pravilnik iz leta 2005, ki naj bi urejal to področje, WHO-ju ne daje dovolj kompetenc, prav tako v njem procesi za ravnanje v primeru tovrstnih pandemij niso dovolj dobro opredeljeni.

Opozorila je, da je pandemija za vse zdravstvene sisteme pomenila dodatne obremenitve, najbolj pa je prizadela revne države s šibkimi zdravstvenimi sistemi. Zato so maja 2020 sprejeli odločitev o ustanovitvi od držav in WHO-ja neodvisne skupine, katere naloga je bila analiza stanja in priprava poročila.

Velike pomanjkljivosti v ravnanju med pandemijo

Skupina je odkrila veliko pomanjkljivosti. Poleg tega, da se mednarodni zdravstveni pravilnik ne izvaja, kot bi se moral, je odkrila tudi velike neenakosti med državami v svetu.

Glede odziva na pandemijo covida-19 je analiza pokazala na pomanjkljivosti pri deljenju vzorcev patogenov, torej organizmov, ki povzročajo bolezni. Ko v neki državi odkrijejo tak organizem, ki bi potencialno lahko povzročil pandemijo, bi bilo pomembno, da je na voljo tudi drugim državam, da je denimo mogoče takoj začeti razvijati cepivo, je poudarila.

Tudi informacije o novih različicah virusov so bile med državami deljene prepočasi, je dejala Kerstin Petrič.

WHO je zato decembra na izrednem zasedanju sprejel odločitev, da bo na svetovni ravni sprejel nov mednarodni instrument, morda v obliki pogodbe ali pa konvencije, ki bo za države članice zavezujoč.

"Strahovi so odveč. Slovenija sama odloča o cepljenju"

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob tem poudaril, da nobena organizacija Slovenije ne more prisiliti v uvedbo obveznega cepljenja za katero koli obolenje, ki se pojavi kot epidemija. "Tako da vsi strahovi, ki se širijo, da nam lahko kdor koli ukaže, kaj moramo delati, in moramo mi to brezpogojno upoštevati, ne držijo," je poudaril.

Kerstin Petrič je dodala, da je bilo ustanovljeno mednarodno pogajalsko telo, ki je pripravilo osnutek novega instrumenta – ta je bil javnosti predstavljen 15. februarja – , osnutek pa bo nato predmet pogajanj.

Prvo poročilo pogajalskega telesa bo predvidoma predstavljeno na 76. zasedanju WHO-ja v maju, pogajanja v pravem pomenu besede pa se bodo začela junija. Novi instrument naj bi bil nato sprejet v prihodnjem letu, je dejala.

Po besedah ministra se bodo članice EU-ja predvidoma poenotile. Tudi Slovenijo bo tako v pogajanjih predvidoma zastopala Evropska komisija. Z novim dokumentom želijo po besedah Vesne Kerstin Petrič zagotoviti večjo pripravljenost držav na pandemije ter enakost in učinkovitost pri odzivu nanje. Prav tako naj bi dokument naslovil pomen večje solidarnosti med revnimi in bogatimi državami. Zagotovil naj bi tudi boljšo koordinacijo in na znanstvenih dokazih utemeljen odziv, če pride do pandemije.