Podatki iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je s prvim majem nad dopustno mejo na prve preglede in izbrane storitve čakalo približno 141 tisoč bolnikov oziroma polovica vseh čakajočih. Zlasti se povečuje število čakajočih za prvi pregled, posebej pri revmatologih, nevrologih, kardiologih in flebologih.
Po poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je realizacija zunajbolnišnične specialistične dejavnosti lani večinoma sicer povrnila na predkoronsko obdobje. Izjeme so internistika, otorinolaringologija in revmatologija.
Na zavodu pripravljajo tudi analizo interventnih ukrepov, kot je ta teden dejala generalna direktorica Tatjana Mlakar, predvidevajo, da njihov cilj ni bil dosežen: "Ker ocenjujemo, da pavšalno plačevanje storitev neomejeno po realizaciji ni pravi ukrep. Mi smo že lani predlagali, da gremo v ciljano plačevanje."
Vladni predlog se tako zdaj osredotoča le na storitve, kjer so čakalne dobe najdaljše. Vlada jih bo določila naknadno po predlogu zavoda za zdravstveno zavarovanje in glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za sprva predvideno drugo fazo skrajševanja čakalnih vrst z vključevanjem čistih zasebnikov pa se ni odločila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje