Meningokokni meningitis je bolezen, ki ima hiter in agresiven potek, življenje lahko vzame v nekaj urah. Širi se predvsem kapljično s kašljanjem, kihanjem in poljubljanjem, prenašajo jo na videz zdravi ljudje, ki to bakterijo prenašajo v nosno-žrelnem prostoru. Delež klicenoscev v populaciji je zelo različen, med otroki jih je malo, pri mladostnikih jih je med 15 in 20 odstotki, je pojasnila epidemiologinja in predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza. Dodala je, da nihče ne ve, kdo je klicenosec.

V državah podsaharske Afrike, kjer je bolezen zelo pogosta, ali tam, kjer pride do izbruhov bolezni, pa je klicenoscev lahko tudi do 70 odstotkov.

Ko bolezen napreduje, pomoči ni

Meningokokni meningitis se v zgodnjih stanjih zdravi z antibiotiki, kar je odvisno tudi od hitrosti poteka okužbe, a ko bolezen napreduje, pomoči ni. Ob tem so predstavili zgodbo dveletnika, ki je zaradi okužbe zjutraj dobil visoko vročino, njegovo življenje pa se je izteklo še v istem dnevu.

Pediater Denis Baš je to bolezen označil kot nočno moro za vsakega pediatra, saj je redka, začne pa se nenadoma in z nespecifičnimi simptomi. Zapleteno je po njegovih navedbah tudi to, da sovpada s sezono gripe, saj je pogostejša v zimskem in spomladanskem času.

Podobni so tudi simptomi: nenadna visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol. Vendar pa lahko okužba v nekaj urah napreduje v motnjo zavesti, krče in značilen petehialni izpuščaj na koži. Ker se tipični znaki pojavijo relativno pozno, je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati, je opozoril. Tako je kot eno izmed ključnih stvari poudaril opažanje staršev, da "tako bolan otrok še ni bil".

Trajne posledice, kot so okvara možganov, amputacija udov

V zadnjih šestih letih je v Sloveniji za to boleznijo skupaj zbolelo 74 oseb, na leto od sedem do 20. Smrtnost v Sloveniji je med osem- in 15-odstotna. Lani so v Sloveniji identificirali devet bolnikov s to boleznijo, med njimi štiri otroke.

Pri vseh otrocih je bolezen povzročil meningokok skupine B, tako je bilo tudi pri štirih odraslih, pri enem odraslem pa je bil povzročitelj meningokok skupine C. "Bolezen ni zelo pogosta, ampak na žalost ima lahko zelo tragične posledice," je opozorila Trop Skaza.

V okoli petini primerov lahko po besedah Baša bolezen pusti trajne posledice, kot so okvare možganov, amputacija udov in izguba sluha.

Tako Baš kot epidemiologinja Trop Skaza sta ob tem poudarila pomen cepljenja, za kar imamo v Sloveniji na voljo dve cepivi. Eno je štirivalentno proti štirim skupinam meningokokov, drugo pa je monovalentno, vsebuje zaščito proti meningokokom skupine B, ki so najpogostejši, in je za samoplačnike na voljo od letošnjega januarja. Z njim se lahko cepijo dojenčki od drugega meseca starosti, dojenčki potrebujejo tri odmerke, eden pa stane okoli 95 evrov. Baš se je zavzel za to, da bi bilo to cepljenje vključeno v shemo brezplačnih cepljenj za otroke.

Podobni so simptomi klopnega meningoencefalitisa

To bolezen pogosto zamenjujemo z meningoencefalitisom ‒ povzročitelj je drug, simptomi pa so podobni. "Tudi klopni meningoencefalitis, ki ga povzroča virus klopnega meningitisa. Letos imamo veliko primerov zaradi mile zime, ljudje so veliko zunaj. Znaki so glavobol, motnja svetlobe in bruhanje, lahko tudi krči. Pri odraslih lahko pride tudi do smrti," je za TV Slovenija pojasnil zdravnik Denis Baš.