V zakonodajno-pravni službi DZ-ja so podali skoraj 40 strani pripombe na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. O tem sta v Odmevih razpravljala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar.

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel: Kdor dela v javni zdravstveni mreži, pač ne more pri zasebnikih

Cilj predlagatelja zakona, se pravi vašega ministrstva, je: hitreje, bolje in bolj kakovostno, ko gre za dostop pacientov do zdravstvenega sistema. Lahko na kratko uporabnikom razložite, kako?
Jasna Humar: Ne samo z novelo tega zakona, ampak z vsem, kar ministrstvo počne že zadnje mesece in kar bo počelo še naprej. Tu je velika količina ukrepov. Od zakona o kakovosti, ki je že bil sprejet, v ustanavljanju je agencija za kakovost, do spreminjanja sistema plačil, ki je bilo tudi delno že izvedeno na primarnem nivoju. Pripravlja se prenova sistema plačil SPP-jev, ki bo verjetno zaživela v drugi polovici leta. In seveda do novele tega zakona, katere cilj je predvsem doseči pravila, jasno navodilo, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno, kdo, kje, kako in zakaj. Zato želimo tudi povedati, da si želimo, da bi čim več ljudi, čim več zdravnikov, čim več drugih zdravstvenih delavcev – ker moramo vedeti, da vse rešitve veljajo za vse zdravstvene delavce –, delalo več pri svojih delodajalcih. V zadnjih mesecih smo poslušali, kako naše bolnišnice ne realizirajo programa. To je nekaj, čemur bi se v prihodnje seveda radi izognili.

Sorodna novica Zdravniške organizacije se zaradi novele o zdravstveni dejavnosti obračajo na ustavno sodišče

Slišali smo tudi nekaj argumentov iz zdravniških vrst. Odzivi so zelo ostri, češ ta novela zakona je uperjena samo proti zdravnikom. Stalno tudi poslušamo, da bi to lahko pomenilo hud odliv zdravniškega kadra v zasebno zdravstvo. Ko sem s tem soočil ministrico pred tedni, je rekla, da se to ne bo zgodilo. Vi trdite, da se bo zgodilo ravno to. Zakaj?
Rok Ravnikar: Trdimo predvsem to, da ta zakon prav nič ne prinaša bolnikom. To pa je ključno vprašanje, ko gledamo slovenski zdravstveni sistem: kje so pomanjkljivosti, kje so nujno potrebni ukrepi. To so: dolge čakalne dobe, slaba dostopnost, nepokrita javna mreža. Ta zakon kljub zelo bleščečim ciljem, ki so vpisani, nič od tega ne vsebuje. Večino tega zelo dolgega besedila novele zakona se ukvarja z omejevanjem zdravnikov, s kontrolo njihovega prostega časa, z omejevanjem gospodarskih oblik ali pa pogodb, po katerih lahko zdravniki delajo v svojem prostem času. In še nekaj: precej se ukvarja z nastavljanjem vodstev javnih zavodov. Torej nič od teh ključnih izzivov, ki jih imamo v Sloveniji, ni s tem rešeno.

Vi še vedno trdite, da bodo prav zaradi te novele in teh omejitev zdravniki odhajali iz državnega oziroma javnega sistema.
Rok Ravnikar: Bodimo zelo konkretni. Če govorimo o delu zdravnikov poleg svojega matičnega delovišča oziroma tako imenovanih dvojnih praks. V vsem času oskrbujejo bolnike. Bolniki dopoldne v rednem delovnem času ali pri drugih delodajalcih, pri drugih javnih zavodih, pri zasebnih, imajo realne težave. To niso izmišljene težave. Če boste omejili del teh storitev, bo kapaciteta manjša. V tem zakonu ni niti enega zagotovila, da bodo kapacitete enake, da se bodo vsi, ki zdaj delajo popoldne v prostem delovnem času, prestavili v javne zavode. Zato je domneva, da bo storitev manj in s tem se bodo čakalne dobe podaljšale, čisto realna.

Na to verjetno imate odgovor?
Jasna Humar: Da, seveda. Kot prvo, nobenemu od zdravnikov ni prepovedano delati v drugem javnem zavodu, pod pogojem, da je v njegovem javnem zavodu delo opravljeno. Zdi se mi logično in pomembno in potrebno, da vsakdo najprej delo naredi pri sebi doma. Te izmenjave, to popoldansko delo drugje, bo absolutno še vedno možno. Jih bomo pa zadrževali v javnem sistemu, ker ne želimo nadomeščati kapacitet, ki jih imamo v javnem sistemu z nekimi samoplačniškimi storitvami.

Gospod Ravnikar očita, da se novela večinoma ukvarja samo z zdravniki, ne ponuja pa rešitev, o katerih smo govorili na začetku.
Jasna Humar: Ta novela je zakon o zdravstveni dejavnosti. Ukvarja se z vsemi aspekti zdravstvene dejavnosti, od izvajalcev in pogojev, ki jih potrebujejo za to, da dobijo dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti, do javnih zdravstvenih zavodov, do koncesionarjev in načina izdaje koncesij in seveda na koncu z zdravstvenimi delavci. To so tudi vsebine tega zakona. Druge stvari pač seveda urejajo tudi drugi zakoni. Vemo, da je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prav tako v postopku novelacije. Tam za zdaj še usklajujemo izhodišča, tako da zakon se pač ukvarja s tistim, kar je njegovo poslanstvo.

Zakon naj bi prinesel tudi bolj transparentno delovanje, to, kar stalno poudarjate pri predlagatelju.
Jasna Humar: Tako.

Očitek mnogim zdravnikom se glasi: zdravniki, ki se ukvarjajo z dvojnimi praksami, ne želijo bolj transparentnega sistema. Kako odgovarjate na to? Ker ravno v tem netransparentnem sistemu bi lahko delovali naprej.
Rok Ravnikar: Težko je, kadar se neki zakon pripravlja brez ključnih deležnikov. Na eni strani imamo politiko, pomemben deležnik so zdravniki, zdravstveni delavci in tretji pomembni deležnik so pacienti. Ti dve ključni skupini sta bili zelo malo ali zelo površno vključeni. Medtem pa je bila politika, celo neka ulična politika, populistična politika, bistveno vključena in zelo vpliva na besedilo zakona ...

... četudi je nezadovoljna.
Rok Ravnikar: Utemeljeno ali ne, težko rešuješ tako kompleksen problem, kot je zdravstvo, z ideologijo in populizmi. Zdaj imamo en predlog novele zakona za stebrni sistem v državi, kot je zdravstvo, na katerega je zakonodajno-pravna služba poslala skoraj 40 strani pripomb; na katerega je Zdravniška zbornica Slovenije svojo pravno službo, ki je novelo tudi preučila, poslala 40 strani pripomb. Zaključki obeh pravnih služb pa so enaki. Te spremembe presegajo metodo noveliranja nekega sistema z novelo, ker preveč ustanavlja neke nove sisteme, nove institute, celo nove izraze, ki ne spadajo skupaj, se ukvarja z omejitvami delavskih delavskih pravic, celo osebnih, in proste gospodarske pobude. Sklep tako zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je zelo pomenljiv, in tudi Zdravniške zbornice Slovenije je bil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in naj se v izogib kakšnim katastrofalnim posledicam takih eksperimentov lotimo zadeve tako, kot je treba, od začetka, široko in če je treba, tudi spremenimo kompleten sistem.

Sorodna novica Noveli o omrežnini in zdravstveni dejavnosti gresta v nadaljnjo obravnavo

Mar nimate kot predlagatelj nič pomislekov? Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je bila zelo nedvoumna: terminološke težave, tudi ustavnopravne zaradi možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma. Ali to pomeni, da bo končna oblika te novele zakona še popravljena do 11. marca, ko naj bi o tem razpravljal pristojni odbor?
Jasna Humar: Zakon se seveda popravlja do sprejetja v parlamentu, tako da bodo zagotovo tudi na osnovi mnenja zakonodajnopravne službe sprejeti še določeni amandmaji. Tudi tu moram oporekati temu, kar je rekel kolega Ravnikar: mi smo ves čas vodili širok dialog, tako z zvezo organizacij pacientov Slovenije, še v prejšnjem tednu tudi z zdravniško zbornico, z združenjem zdravstvenih zavodov, z vsemi sindikati. Širok dialog je tekel več kot leto dni. Tudi na osnovi teh pogovorov in na osnovi mnenja zakonodajno-pravne službe se bo zakon seveda z amandmaji še spreminjal. Moramo pa vedeti, da je imela zakonodajno-pravna služba predvsem deloma upravičene pomisleke okrog tega, da bi bilo boljše narediti nov zakon, kot pa narediti novelo. Ocena ministrstva je bila, da se z določenimi spremembami tako mudi, da si priprave novega zakona ne moremo privoščiti. Če vam povem, da leto dni delamo novelo, potem si predstavljate, da je sprememba takega zakona stvar več let in zagotovo se bo te spremembe ministrstvo ob prvi priliki tudi lotilo, ker je seveda zakon po svoji arhitekturi in izrazoslovju zastarel in je absolutno potreben novega zakona.