Za kolektivno imunost je potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost, opozarja stroka. Pod omenjeno kritično mejo se pri nas tako na primer giblje precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, težava pa je še večja, ker precepljenost pada tudi v drugih državah Evropske unije (EU), je ob predstavitvi popravkov zakona o nalezljivih boleznih povedala sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Nevarnost, da se bodo pri nas po vrtcih in šolah znova začele širiti že izkoreninjene bolezni, je tako vedno večja.

Zato, da bi precepljenost v Sloveniji zvišali in znova dosegli kolektivno imunost, je državni zbor v torek sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev iz SMC-ja, SDS-a in DeSUS-a. O noveli zakona so poslanci sicer razpravljali že v petek. Sprejeta pa je bila s 67 glasovi za in 12 proti.

Za zakon je tako večinsko glasovala tudi opozicija, proti so bili samo v poslanski skupini SD-ja, kjer so poudarili, da bi bilo treba več narediti za ponovno pridobitev zaupanja ljudi, kar s tem zakonom po njihovem mnenju ne bo doseženo. "Cepljenje sicer mora biti in mora biti obvezno," je dejal v petkovi razpravi o predlaganih spremembah Dejan Židan iz SD-ja.

Široka politična podpora

"Veseli nas, da je predlog zakona deležen široke podpore. S tem smo našim državljankam in državljanom dokazali, da ko gre za javno zdravje, politične delitve preprosto odpadejo. To pa je v aktualnem času še kako pomembno. Tudi dejstvo, da je predlagane rešitve podprla tudi stroka, je dovolj zgovorno. Namreč, če imamo možnost, da neko bolezen izkoreninimo, bi tudi morali narediti vse, da se to resnično zgodi," je med petkovo razpravo pojasnil predlagatelj zakona Branislav Rajić iz SMC-ja.

"Cepljenje je brez dvoma najučinkovitejši ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni in cepiva, s katerimi cepimo v Sloveniji, so varna in učinkovita. Tudi področje zdravil in cepiv je med najbolj reguliranimi področji, zanj velja poenoten režim v okviru Evropske unije, ki zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti, kakovosti ter učinkovitosti," je spomnila Bregantova.

Kaj prinašajo v torek sprejete spremembe?

Necepljen otrok ne bo smel v javni vrtec

Novela omejuje vključitev necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane vrtce. Vključitev necepljenega otroka v tak vrtec se zavrne, če ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ni medicinskih razlogov. Lahko pa se vključi otrok, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja. Staršem, ki ne bodo želeli cepiti otrok, bo tako na voljo ostalo zgolj zasebno varstvo.

Obvezno tudi za zdravstvene šole in fakultete

Dijaki in študentje srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, morajo imeti po novem zakonu ob vpisu opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja, ki je v zakonu že opredeljen. Gre za program, ki ga določi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če kandidat ni opravil tega cepljenja, se mu vpis zavrne. Izjema so tisti, pri katerih za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi.

Hitrejše odločanje o opustitvi cepljenja

Novela zakona določa tudi optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja, s čimer bi razbremenili delo komisije za cepljenje. Opustitev bi bila mogoča zgolj iz utemeljenih medicinskih razlogov.

Strah pred cepivi razpihuje splet

Zaupanje v cepljenje se v zadnjih letih po besedah številnih poslancev izgublja zaradi teorij zarot, nestrokovnih mnenj in anonimnih komentatorjev, ki se kot požar širijo po spletu. "V svoji zagnanosti se sklicujejo na Google in spletne pridige samooklicanih ameriških prej zdravilcev kot zdravnikov. Pozabljajo na posledice množičnih okužb, na ohromelost udov, na posledice za vse življenje, na nepotrebne smrti. Iz njih govorijo osebni strahovi, problematizirajo primere povišane telesne temperature po cepljenju, nato utemeljitve kulminirajo do neoprijemljivih blodenj o avtizmu, čipiranju teles, nadzoru iz vesolja," je v nagovoru dejal Rajić.

"Slovenski pediatri in zdravniki so zaskrbljeni, nekateri starši odklanjajo cepljenje zaradi drugačnih prepričanj, ki so posledica nekaterih novic in zapisov na svetovnem spletu, ki jih širijo strokovno nepodkovane osebe ali celo anonimni komentatorji. Prav je in bi bilo, da odločitev ukrepa obveznega cepljenja prepustimo stroki," je v razpravi poudaril Franc Rosec iz SDS-a.

Bolezni se vračajo

"Cepljenje je preventivni ukrep, ki na letni ravni prepreči milijone smrti. In cepljenje ščiti tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, z dvigom splošne ravni precepljenosti pa varuje družbo v celoti. In cepljenje je torej javno dobro, kar pa v kapitalizmu ni nikoli bilo in še vedno ni samoumevno," je Željko Cigler iz Levice cepljenje predstavil kot javno dobro.

"Upam, da se vsi zavedamo, da ko se delež precepljenih zmanjša pod kritično mejo, se ponovno začnejo pojavljati bolezni, ki so sicer praktično izkoreninjene. Tako lahko tudi pri tistih, ki zaradi medicinskih kontraindikacij ne smejo biti cepljeni, zaradi nezadostne precepljenosti populacije pride do resnih zdravstvenih zapletov," je v razpravi opozorila Tadeja Šuštar iz NSi-ja.

Nasprotovanje nepoučenih

"Nekateri zdravniki pravijo, da če bi se tisti, ki obveznemu cepljenju nasprotujejo, dobro poučili o boleznih, ki jih s cepljenjem želimo preprečiti in izkoreniniti, cepljenju ne bi več nasprotovali, saj korist prevlada nad tveganjem," je pripomnil Andrej Rajh iz SAB-a.

"Običajno zdravje začnemo ceniti takrat, ko je ogroženo, a ob tako pomembnih vprašanjih moramo imeti v mislih vse tiste posameznike, katerih zdravje je krhko že danes," je o nujnosti povrnitve kolektivne imunosti v Sloveniji dejal DeSUS-ov poslanec Branko Simonovič.

"Odločitev, da se nekdo ne bo cepil in da tega ne bo dovolil pri svojih potomcih, je grožnja napredku, pri izkoreninjenju bolezni, ki se lahko s cepivom preprečijo. Prav se nam zdi, da novi zakon uvaja omejitev vključitve necepljenih otrok v javne in javno financirane vrtce," pa je dejal Jani Ivanuša iz SNS-a.

Izjema za zaposlene v zdravstvu

Odbor DZ-ja za zdravstvo je sicer po poročanju STA-ja v predlog vnesel nekaj dopolnil, s katerimi je tudi umaknil sprva predlagano določbo o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev, denimo proti sezonski gripi. Vlada je zatrdila, da podpira prizadevanje za visoko precepljenost zaposlenih v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih zavodih. Ima pa zadržek do prepovedi dela z bolniki oziroma varovanci za zaposlene v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih ustanovah, ki niso popolno cepljeni. Takšna prepoved bi lahko imela neželene učinke glede na kadrovsko podhranjenost v zdravstvu in socialnem varstvu, sploh glede na širjenje okužb z novim koronavirusom, je posvarila.

Poslanci so v skladu s to usmeritvijo v torek zavrnili dopolnilo LMŠ-ja, da morajo biti zaposleni v javni zdravstveni mreži ali javnih socialnovarstvenih zavodih za opravljanje svojega dela cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, redno pa morajo opravljati tudi cepljenje proti sezonski gripi.

"Izločen je tisti del teksta, ki govori o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnovarstvenih zavodih. Zakaj je to tako pomembno? Namreč, predstavljajte si preventivni program, kjer prepričujemo slovenske državljane in državljanke, rezidente, naj se cepijo in s tem ustvarjajo precepljenost v družbi, in to jim predlaga nekdo, ki se pravzaprav v resnici niti noče cepiti," je opozoril Jani Möderndorfer iz LMŠ-ja, ki je zakon očitku navkljub podprl.