Izsledke raziskave, ki so sicer še v povojih, a imajo "ogromen potencial", so objavili v znanstveni reviji Nature Immunology. V raziskavi so se osredotočili na "nekonvencionalen" in do zdaj neznani del človeškega imunskega sistema, ki sicer napada rakaste celice.

V krvi so odkrili t. i. T-celico (limfocite T), katere naloga je, da v krvi išče morebitne grožnje, ki jih je treba odstraniti. Posebnost T-celice pa je, da lahko napade različne vrste rakastih celic, piše BBC.

"S to metodo bi lahko zdravili različne bolnike," je dejal raziskovalec profesor Andrew Sewell in dodal, da "do zdaj nihče ni verjel, da je kaj takšnega sploh mogoče". V praksi to pomeni, da bi z eno celico uničili različne tipe raka.

Receptorji za kemično zaznavo

T-celice imajo namreč na površini posebne receptorje za kemično zaznavo. V laboratorijskem poskusu je tako raziskovalcem z omenjeno celico uspelo najti in uničiti rakaste celice na pljučih, dojkah, kosteh, prostati, jajčnikih, ledvicah in tudi na celicah materničnega vratu. Ob tem pa je bistveno, da so T-celice zdravo tkivo pustile pri miru.

Znanstvenikom za zdaj ni še popolnoma jasno, kako jim to uspe. Ugotovili pa so, da se T-celica poveže oziroma deluje prek molekule MR1, ki je na površini vsake celice človeškega telesa. MR1 je namreč tisti, ki prvi opozori imunski sistem, da se znotraj celice, ki jo je napadel rak, nekaj dogaja.

Podobno deluje celična terapija CAR-T

Zdravljenje s pomočjo T-celic sicer že obstaja, najbolj znan primer je celična terapija CAR-T. Gre za sklop imunoterapevtskih pristopov zdravljenja, ki so ga izvedli s pomočjo genetskega inženiringa bolnikove T-celice, ki nato poišče in uniči rakaste celice. Terapija s CAR-T je imela izjemne rezultate, poroča BBC, saj so nekateri neozdravljivi bolniki prešli v stanje popolne remisije. A ob tem opozarjajo, da gre za specifičen proces, saj je učinkovit le pri določeni vrsti raka, ko T-celice prepoznajo in napadejo določeno tarčo.

Terapija CAR-T sicer poteka tako, da bolniku odvzamejo vzorec krvi in v laboratoriju izločijo T-celice. V te nato vstavijo neškodljive viruse, ki spremeni genski zapis T-celice, in sicer tako, da lahko prepozna in napade rakasto celico. V laboratoriju nato vzgojijo večjo količino celic, ki jih vstavijo v telo bolnika.