Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja, je pred evropskim dnevom ozaveščanja o možganski kapi dejal Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC-ju Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

"Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo," poziva Cevc, ki poudarja, da je uspešnost zdravljenja odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.

Ključna je hitra reakcija po pojavu znakov kapi

V Sloveniji po navedbah Štefana Mallyja z nujne medicinske pomoči pri ZD-ju Maribor vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasni urgentni prevozi z reševalnimi vozili pa so izvedeni v manj kot v polovici primerov. "Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja," ob tem opozarja Mally.

Dostopni čas nujnih intervencij se je zaradi priprave reševalnih vozil in oblačenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo s covidom-19 za nekaj minut podaljšal, zaradi varnosti osebja helikopterskih ekip nujne medicinske pomoči pa tudi ni mogoč prevoz s covidom okuženih bolnikov s helikopterjem. "Pri bolnikih z možgansko kapjo v večini primerov ni suma na hkratno covidno okužbo, zato se aktivacije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo," je ob tem pojasnil Mally.

Ukrepanje močno olajšajo informacije o splošnem zdravstvenem stanju

Obravnava možganske kapi se v urgentni internistični ambulanti začne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrološkim izpadom. Pri tem je po besedah specialistke interne medicine Mateje Verdinek iz Splošne bolnišnice Jesenice pomembno pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je pomemben čas nastanka in pridružene bolezni ter morebitno jemanje zdravil. "Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava čim prej začne," je pojasnila.

"Žal v številnih splošnih bolnišnicah nimamo celodnevne prisotnosti nevrologa, kar bi lahko dodatno skrajšalo čas do ustreznega zdravljenja, po možganski kapi je namreč čas tisto, kar največ šteje. Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj štirih ur in pol. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve," je dodala Mateja Verdinek.

Poudarila je, da je ob sumu na kap nujno čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč, v času čakanja pa poiskati čim več informacij o zdravstvenem stanju, stare izvide, škatlice zdravil ... "Vse to lahko močno olajša nadaljnje ukrepanje in vodi do boljših izidov zdravljenja, lahko tudi brez kakršnih koli posledic v smislu nevrološke okvare," je pojasnila.

Tveganje za možgansko kap večje ob okužbi kot po cepljenju

Nevrološka klinika v Ljubljani se v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo vključuje na sekundarni ravni za osrednjo Slovenijo, na terciarni ravni pa za celotno državo. "Hkrati je pri nas vzpostavljen center mreže TeleKap, v katero so zajete vse splošne bolnišnice v državi. S pomočjo telemedicine že od leta 2014 obravnavamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa," ob tem pojasnjuje nevrolog Mitja Zupan.

Tudi Zupan ugotavlja, da se je med epidemijo zaradi nujnega upoštevanja preventivnih ukrepov podaljšal čas obravnave bolnikov. Zdravstveni sistem sicer kljub temu zagotavlja nemoteno oskrbo tudi najzahtevnejših bolnikov z možgansko kapjo. Javnost so zelo vznemirila poročila o mogočem, a zelo redkem pojavu krvnih strdkov po cepljenju proti covidu-19. "Do zdaj takšnega zapleta na nevrološki kliniki še nismo obravnavali," je pojasnil Zupan in dodal, da ocenjujejo, da je tveganje za možgansko kap ob prebolevanju covida-19 pomembno večje kot po cepljenju.

Okrevanje po možganski kapi

Izidi zdravljenja po možganski kapi so boljši, če so bolniki v akutnem in subakutnem obdobju bolezni deležni dobro organizirane rehabilitacije. Kot opozarja Nika Goljar z URI-ja Soča, pa zmogljivosti služb, ki v Sloveniji zagotavljajo rehabilitacijo, niso zadostne. Že pred pandemijo covida-19 so imeli številni bolniki po preboleli možganski kapi pomanjkljivo rehabilitacijo. "V času pandemije je dostop do rehabilitacijske oskrbe povsod po svetu pomembno zmanjšan, podaljšujejo se čakalne dobe na obravnavo in urniki terapij, povečujejo se obremenitve svojcev oziroma skrbnikov bolnikov," je dejala Nika Goljar in dodala, da skušajo v Sloveniji rehabilitacijske storitve zagotavljati kar se da nemoteno. "Kljub nekoliko krajšim rehabilitacijskim obravnavam dosegamo primerljive izide rehabilitacije," je zatrdila.