Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema ustanovil 1. oktobra 2022. Člani zdaj že nekdanjega strateškega sveta, na začetku leta je bil namreč ustanovljen nov strateški svet, so glede na zapisnike imeli 12 sestankov. Prvi je potekal 13. oktobra lani, zadnji pa 17. januarja letos.

Izhodišča za prenovo zdravstvenega sistema so zapisali v 26 strani dolg dokument, ki je objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje.

Iz njega je razvidno, da so člani pripravili analizo oz. predstavitev trenutnega stanja ter predloge sprememb za štiri področja: financiranje zdravstvenega sistema, upravljanje/izvajanje, kakovost zdravstvenega sistema in digitalizacijo zdravstva.

Na področju financiranja zdravstvenega sistema so med drugim opredelili nekatere izzive pri zbiranju sredstev, na primer, da obvezno zdravstveno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije več v celoti, zbiranje sredstev za dopolnilno zavarovanje pa ni solidarno.

Predlagali so določitev nabora univerzalnih zdravstvenih storitev, ki bi bile krite iz javnih sredstev, druge storitve pa iz javnih sredstev ne bi bile krite.

"Plačilo storitev, ki so za zdravje potrebne in niso uvrščene med univerzalne, ne sme pomembno vplivati na premoženjske okoliščine prejemnika storitev," je ob tem v ločenem mnenju navedel član sveta Boris Zgrablić.

Poleg tega so predlagali spremembo upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz dvostranskega v tristransko in ureditev enega samoupravnega predstavniškega organa ZZZS-ja z manj člani, v katerem bi bili tudi predstavniki države, pa tudi uvedbo medicinske službe ZZZS-ja, ki bi nadzirala kakovost in potrebnost izvajanja zdravstvenih storitev.

Združevanje manjših zdravstvenih ustanov na primarni ravni naj bi bilo smiselno

Na področju upravljanja in izvajanja so člani strateškega sveta med drugim ugotavljali, da upravljanje zdravstvenega sistema ni transparentno, ne zadovoljuje potreb prebivalstva in ne omogoča pravočasnega dostopa do kakovostnih storitev ter da za zasebne in javne zdravstvene izvajalce ne veljajo enaki standardi kakovosti in pravila zagotavljanja vseh storitev glede na potrebe prebivalstva.

Med drugim so zapisali, da je na primarni ravni smiselno povezovanje manjših zdravstvenih ustanov, kot v primeru Osnovnega zdravstva Gorenjske. Ob tem bi zdravstvene zavode na primarni ravni po njihovem predlogu poleg poslovnih vodili tudi strokovni direktorji.

Dolgoročno predlagajo jasno razmejitev sekundarne in terciarne zdravstvene dejavnosti. V drugem delu razvoja pa predlagajo, da so pokrajine (zadnji poskus njihove ustanovitve je padel v vodo z umikom predloga DS-ja pred dvema tednoma) v celoti odgovorne za izvajanje primarne in sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti, hkrati pa tudi za dolgotrajno oskrbo.

Do krepitve kakovosti v zdravstvu tudi z zakonodajnimi spremembami

Na področju kakovosti in varnosti je po mnenju članov strateškega sveta sodelovanje ključnih deležnikov, predvsem predstavnikov pacientov, pomanjkljivo. Ob tem so med drugim poudarili tudi, da ZZZS finančni nadzor izvaja izključno na mikroekonomski ravni ambulant oz. oddelkov, Zdravniška zbornica Slovenije pa strokovni nadzor izvaja na individualni ravni posameznih zdravnikov.

Med takojšnjimi ukrepi so med drugim predlagali polno delujoči urad za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu, pa tudi prilagoditev in spremembo zakonodaje na področju varnosti in kakovosti ter vzpostavitev celostnega nadzora, prilagojenega na vseh ravneh. Med predloge srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov pa so uvrstili sprejetje zakonov o kakovosti in varnosti ter o nekrivdni odgovornosti.

Analizirali so tudi stanje na področju digitalizacije v zdravstvu. Med predlogi rešitev so navedli spremembo zakonodaje na področju eZdravja, krepitev informacijskega kadra z novo IT-enoto za digitalizacijo v zdravstvu zunaj upravljanja ministrstva za zdravje, razširitev rešitev eZVEM ter prehod v elektronski karton.

Devet članov strateškega sveta

Devetčlanski strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema je vodila Tjaša Sobočan, sicer zaposlena v službi vlade za digitalno preobrazbo. Člani sveta so bili še kirurg Erik Brecelj, nekdanji zdravstveni minister Dorijan Marušič, Grega Strban z ljubljanske pravne fakultete, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg, nekdanja direktorica urada za mladino Dolores Kores, Boris Zgrablić z ministrstva za zdravje, poslanka DZ-ja Lucija Tacer (Svoboda) in Valentina Prevolnik Rupel z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Za delo v okviru strateškega sveta so imeli članici in člana Kores, Marušič, Strban in Prevolnik Rupel sklenjene pogodbe z ministrstvom za zdravje. Skupaj so prejeli 7759 evrov, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Lucija Tacer se je sklenitvi pogodbe odpovedala. S člani, ki so zaposleni v javni upravi, pa ministrstvo ni sklenilo pogodbe; to so Azra Herceg, Boris Zgrablić in Tjaša Sobočan.

Pogodbo je imel tudi Brecelj, ki pa po podatkih ministrstva za zdaj ni prejel plačila. "Kdor še ni uveljavljal plačila za delo po pogodbi, ga lahko še uveljavlja, gre za odločitev posameznika," so pojasnili na ministrstvu.

Sestanki sveta so večinoma potekali na ministrstvu za zdravje, 26. in 27. novembra lani pa na Dvoru Jezeršek, kjer so, kot je razvidno iz zapisnika sestanka, obravnavali odprta vprašanja in pripravljali predstavitveni dokument, "ki bo podlaga za izhodišča za pripravo prenove zdravstvenega sistema". Dvodnevni delovni sestanek, ki so se ga udeležili vsi člani sveta, je stal 1360 evrov.

Strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema je januarja nadomestil novi strateški svet za zdravstvo, ki deluje pod okriljem premierja Roberta Goloba.

Vodja novega sveta Erik Brecelj je za N1 povedal, da bodo pri delu izhajali iz osnutka izhodišč, ki ga je pripravil prejšnji svet.