22-letni Žiga Spreitzer je septembra, 12 dni po cepljenju s cepivom Janssen, začutil hudo bolečino v nogi. "V roku nekaj ur so ugotovili, da imam strdek in trombocitopenijo. Vsi zdravniki so rekli, da je to posledica cepljenja," se spominja.

51-letnico je aprila, osem dni po cepljenju s cepivom AstraZenece, zaradi enake redke motnje strjevanja krvi zadela možganska kap: "Za dva, tri dni se ne spomnim nič. Ko sem se zavedela, so mi rekli, da je zaradi cepljenja."

Do zdaj zbrani podatki kažejo, da vektorska cepiva prinašajo nekoliko večje tveganje motenj strjevanja krvi. Pri mRNK-cepivih zaznavajo večje tveganje za vnetje srca.

"Jasno je, da je v primeru covida-19 vse to podeseterjeno, postoterjeno," pravi imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan.

Toda številni, ki so za Tednik opisali svoje zdravstvene težave po cepljenju, ne vedo, ali so sum zdravniki sploh prijavili pristojnim.

Posebna komisija je do zdaj prejela 114 prijav. "64 je zaključenih mnenj, večinoma povezava ni bila verjetna, v 16 primerih je komisija menila, da je možna in verjetna," je povedala Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje.

Tisti, katerih življenje je bilo po cepljenju ogroženo, statistične podatke vidijo popolnoma drugače. Sprašujejo se, zakaj nismo v Sloveniji, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, že prej nehali uporabljati vektorskih cepiv v skupinah, kjer je tveganje za zaplet večje.

Prispevek v celoti: