Več kot trikrat je imelo stik z zdravnikom 28 odstotkov ljudi, kar je 12 odstotnih točk manj kot v letu 2017, so navedli pri Statističnem uradu RS (Surs).

V obravnavanem obdobju so bili za 13 odstotkov gospodinjstev stroški za zdravstvene storitve večje ali manjše breme, v večini gospodinjstev (87 odstotkov) pa so odgovorili, da jih stroški teh storitev niso bremenili oziroma so bile storitve brezplačne. To razmerje se v raziskavi iz leta 2022 v primerjavi z letom 2017 ni bistveno spremenilo, so zapisali v Statističnem uradu RS (Surs).

Večje breme za gospodinjstva pa so bili po njihovih navedbah stroški zobozdravstvenih storitev, saj so za 15 odstotkov gospodinjstev predstavljali veliko breme. Ta delež je sicer od leta 2017 padel za tri odstotne točke. V primerjavi z letom 2017 je zobozdravstvene storitve uporabilo za dve odstotni točki manj gospodinjstev, in sicer 67 odstotkov.

Stroški za plačila in doplačila zdravil, prehranskih dopolnil ter mazil pa so bili veliko breme za devet odstotkov vseh gospodinjstev oziroma za štiri odstotne točke manj kot v letu 2017.

Ženske pri zdravnikih nekoliko pogosteje

Ženske so splošne zdravnike in specialiste obiskovale v večjem odstotku kot moški, zobozdravnike pa približno enako pogosto. Zdravstvene storitve zajemajo tako preglede kot tudi zdravljenje, rehabilitacijo in preventivne zdravstvene preglede.

Samoocena zdravstvenega stanja

Pogostost obiskov pri zdravnikih se sicer po podatkih Sursa v precejšni meri ujema s samooceno zdravstvenega stanja. Kot zelo dobro je svoje zdravstveno stanje ocenilo 22 odstotkov ljudi, starih 16 let ali več, kot zelo slabo pa en odstotek.

Več kot polovica ljudi, ki so svoje splošno zdravstveno stanje ocenile kot zelo dobro, jih v obravnavanem obdobju ni nikoli obiskalo splošnega zdravnika. Med osebami, ki so svoje zdravje ocenile kot zelo slabo, pa jih zdravnika niti enkrat ni obiskalo okoli 19 odstotkov. Najmanj šestkrat pa je zdravnika obiskalo okoli 36 odstotkov ljudi, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo slabo, še sporočajo s Sursa.

Surs je podatke zbral v okviru raziskave Življenjski pogoji v prvi polovici leta 2022, in sicer z anketnim vprašalnikom na vzorcu 22.301 človeka ali 8092 gospodinjstev.