Povprečna starost, ko pri ženski nastopi menopavza, je v Sloveniji 51 let, lahko pa se zgodi, da menopavza nastopi že prej, "tudi petinštirideset let je normalna starost za nastop menopavze". Kot pojasnjuje Maruša Strgulc, ki se kot ginekologinja posveča predvsem ženskam v tem obdobju, "je menopavza v bistvu dogodek, to je zadnja menstruacija v življenju ženske". Toda simptomi in znaki, ki nakazujejo njen prihod, se lahko začnejo dogajati že bistveno prej. "Tudi že pri petintridesetih letih, saj lahko obdobje menopavzalnega prehoda traja od sedem do deset let." Prvi znaki tega, da se pri ženski napoveduje menopavza, so po njenih besedah tisti, ki izvirajo iz živčnega sistema. "Kažejo se z utrujenostjo, blagimi znaki anksioznosti, lahko se pojavi občutek možganske megle, težave z nespečnostjo ..."

Osnovna orientacija ženski, kdaj bi lahko pri njej nastopila menopavza, je lahko njena mama in informacija, kdaj se je to zgodilo njej. "Razen v primeru, če je bila mama operirana in so ji odstranili maternico in jajčnike, v takem primeru podatek seveda ne bo veljal." To, kako bo ženska doživljala ta prehod, ki ga lahko zaznamuje izrazito nihanje počutja, pa je po besedah Maruše Strgulc v veliki meri odvisno "tudi od tega, kako ženska živi, kako zdrava vstopa v to obdobje, kako skrbi zase, saj estrogen dejansko vpliva na vse organe v telesu".

Menopavza ni enako staranje

Menopavza se zgodi zato, ker ženski v jajčniku zmanjka jajčnih celic, to pomeni, da ne moremo več imeti otrok, posledično seveda tudi ne bomo imele več menstruacij, razlaga Maruša Strgulc. "Ampak zarodne celice se v telesu ženske starajo popolnoma po drugi shemi kot somatske celice, to pomeni, da menopavze, kar se mene tiče, ne smemo enačiti s starostjo, ker se telo stara drugače." In doda: "Če ne moremo vplivati toliko na to, kdaj bomo šle v menopavzo, pa lahko s svojim načinom življenja absolutno vplivamo na to, kdaj bomo oziroma kdaj se bomo počutile stare."

Eno temeljnih področij je ureditev prehrane. "Britanci so spremljali več kot 17.000 žensk, njihove simptome in to, kako so se pojavljali. Ko so ženskam uredili prehrano, so se menopavzalni simptomi zmanjšali za 40 odstotkov. Veliko lahko narediš sama, še bolje pa je, da v to obdobje vstopaš ozaveščena." Ključno je tudi, doda, da omejimo vnos ultraprocesirane hrane, "vprašajmo se tudi, v kakšni posodi kuhamo, kaj dajemo nase s kozmetiko, kakšen zrak dihamo". Izjemno pomemben je vnos vlaknin, "to so vsa hranila rastlinskega izvora – zelenjava, oreščki in sadje. Treba je povečati količino proteinov, ob tem potrebujemo tudi ustrezne ogljikove hidrate."

Simptomi večkrat sprožijo preplah, v ozadju pa so le hormoni

S spremembami telesa, ki jih prinese obdobje menopavze, dobijo ženske večje tveganje za srčno-žilne bolezni, kosti postajajo krhkejše, presnova se spremeni. "Moškim krvni tlak narašča postopno s starostjo, ženske pa smo na tem področju pretežno zaščitene do približno 50. leta, z vstopom v menopavzalno obdobje pa se simptomi izrazito povečajo. Nazoren primer tega so palpitacije, ob katerih ženska v strahu pomisli, da ji preti infarkt."

Spremembe se dogajajo tudi pri razmišljanju, "pojavi se možganska megla, ko ne najdeš pravega izraza, nastopi lahko tesnoba, ob čemer se ženskam v tem obdobju velikokrat predpisujejo antidepresivi, ne da bi prej preverili, ali niso v ozadju hormonske spremembe". V zvezi z uporabo antidepresivov pa razloži: "Če se ženski predpiše antidepresive, ji je treba že ob prvem predpisu povedati, da je to nekaj, kar ji bo le kratek čas v oporo pri simptomih menopavze, in kaj je tisto, kar bi lahko sama storila, da premosti simptome, ki jo begajo in ovirajo."

V menopavzi se zgodijo tudi upad mišične mase, zmanjšan libido, suhost nožnice, čezmerno aktiven sečni mehur, poslabšanje kroničnih vnetnih bolezni, kot so bolečine v manjših sklepih, sindrom zamrznjene rame. Pojavlja se suhost kože in las, tinitus in zmanjšanje kostne gostote. "Osteoporoza je tu res lahko zelo kritična in pri tem je bistvena primerna telesna vadba. S tem mislim na to, da ženska trenira z utežmi." Po slovenskih priporočilih bi morali biti fizično aktivni vsaj 300 minut na teden, pri tem bi morala imeti ženska dvakrat do trikrat tedensko trening z utežmi, seveda v okviru svojih zmožnosti in brez nepremišljenega pretiravanja, poudari. "Začneš z lastno težo in potem, ko napreduješ, dodajaš obremenitev." Količina mišične mase v telesu je, doda, dejansko povezana z dolgoživostjo. Opozori pa tudi na zmernost pri intenzivnejši športni vadbi, saj se z menopavzalnim prehodom podaljša tudi obdobje regeneracije telesa.

Menopavza vpliva tudi na presnovo in kopičenje maščobe okoli trebuha, nabira se tudi okrog organov. "Ta maščoba je veliko bolj dejavna in izloča ogromno vnetnih snovi in še dodatno poslabšuje presnovo pri ženskah."

Tudi menopavzalni simptomi minejo

Predvsem je dobro vedeti, da tudi obdobje najbolj nihajočih simptomov mine. Po pisanju nevroznanstvenice in avtorice knjige The Menopause Brain Lise Mosconi menopavza običajno vpliva na nezadovoljstvo z življenjem predvsem kratkoročno. Večina žensk se na spremembo prilagodi v nekaj letih po menopavzi. Ženska v obdobju po menopavzi opaža tudi mnoge pozitivne spremembe. Na primer to, da ni več menstruacij, predmenstrualnega sindroma in skrbi glede nosečnosti. Menopavza prav tako zmanjša maternične miome, ki so pogost vzrok močnih krvavitev.

Lisa Mosconi je iznašla tudi novo, alternativno poimenovanje menopavze – 'menostart'. Ker to ni 'pavza' od življenja, temveč novo življenje. To lahko dojemamo kot drugo odraslost ali osebno renesanso. Ameriška antropologinja Margaret Mead je to poimenovala 'menopavzni zagon' – naval fizične in psihološke energije, ki ga nekatere ženske doživijo po menopavzi. Poleg tega pa se ženske po menopavzi veliko bolj zavedajo same sebe in svoje lastne sreče. Po menopavzi številne postanejo samozavestnejše, znajo postaviti meje, so manj obremenjene in so bolj polne nove življenjske energije, pri tem ne dopuščajo več nesmiselnih kompromisov. So pa, kot kaže, ženske v menopavzi lahko bolj empatične. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 75 000 odraslih, je pokazala, da ženske v petdesetih letih izkazujejo večjo empatijo kot moški vrstniki, piše Lisa Mosconi. Specifična vrsta empatije, imenovana sočutna skrb, se pri ženskah z leti še povečuje. To je še posebej opazno pri skrbi za vnuke.

Tisti čas v življenju, ko se ti vse zgrne na ramena – tudi (peri)menopavza

Obdobje, ko ženska vstopa v menopavzalni prehod, je običajno zanjo lahko zelo stresno. "Ker rojevamo otroke vedno pozneje, imaš kot ženska lahko v tem času doma že najstnika ali pa še zelo majhnega otroka, hkrati gradiš kariero ali pa si že na nekem vodilnem položaju. In tukaj se ti vse skupaj sešteva. Potem je tu še vidik odnosa doma in odnos do sebe. Ženska se v tem obdobju dejansko spremeni in pomembno je, da si priznaš, da si se spremenila, da morda ne zmoreš toliko. In to je treba ustrezno komunicirati v odnosu do partnerja, delodajalca ..."

S tem se strinja tudi sociologinja in predsednica Ženskega lobija v Sloveniji Sonja Lokar: "Težava je v tem, da ima ženska v tem času vse na glavi. Vse ji je na ramenih, otroci, kariera, morda ji razpada partnerska zveza, morda so ji zboleli starši. Ni vprašanje le menopavza, kaj pa način življenja v sodobnem svetu, kjer nimamo časa biti to, kar smo, ampak moramo biti to, kar od nas pričakujejo. To je zelo konfliktno." "Deset odstotkov žensk da v tem obdobju odpoved v službi," doda Maruša Strgulc, "zato ker po eni strani v tistem trenutku ne zmore več delati na način, kot je delala prej, hkrati si ne upa tega povedati delodajalcu."

Koliko zanimanja za (peri)menopavzo ima družba?

Sonja Lokar ob tem poziva k premisleku: "Razmislimo, kako na eni strani družba oziroma javnost gleda na žensko in kako na drugi strani ženska gleda sama nase. Se to dopolnjuje, pokriva ali je v nasprotju? Mislim, da se javnost zelo zanima za žensko rodnost, vse je usmerjeno v to, da se otrok rodi, kaj bo pa z žensko, pa je manj pomembno." To so, doda, ostanki preteklega pogleda na družbo, ki pa je še vedno zelo živ. "Nato je tu kapital, ki pa na žensko spet gleda drugače – kot na potrošnico, ki ima svojo plačo, in ji poskuša plačo iztrgati iz žepa. Zato je razglasil kriterij lepote in večne mladosti." S tem pa se po njenih besedah ne ukvarjaš s staranjem, s procesom, ki je zelo normalen. "Mi razumemo, da je otrok drugačen kot pubertetnik in da je pubertetnik drugačen kot odrasel človek. Ne zanima pa nas, kaj pa se z žensko dogaja ob prehodu v menopavzo." Kot razvija misel naprej, se ženska dandanes prvič bolj množično sprašuje, kdo pa sem jaz.

"Ženska, ki se je odločila, da bo napredovala, je vstopila v svet konkurence. To je surovo okolje in vsaka slabost je priročna za tistega, ki bi te rad prehitel," dodaja Sonja Lokar. "Moški zbežijo v krizo srednjih let, ženske pa v menopavzo. Seveda ni prijetno, da imaš meglo v glavo, da se ti vrti in imaš oblive. Ampak ali je to menopavza ali je to problem konkurence v življenju, ki je grozna?" Ženske, pri tem misli na tiste, ki so v srednjem razredu, imajo po njenih besedah prvič priložnost, da razmišljajo o svojih izbirah. "Prej je bila privezana na moškega, zdaj pa je to drugače. Ni nujno, da so ženske, ki se odrečejo karieri, to storile zaradi negotovosti, morda pa so ugotovile, da ni vredno." Ženske so še vedno diskriminirane, opaža in pojasni: "Najprej je premlada, potem pa je prestara, nikoli ni prava. Izgovor, da je že v menopavzi, da ni v plodnem obdobju, da ni pri pameti, ker ima težave z razpoloženjem, je način, kako te lahko stisnejo v kot, če želiš napredovati."

Vse bolj begajoče vprašanje: Zakaj je med bolniki z Alzheimerjevo boleznijo toliko več žensk?

Alzheimerjeva bolezen se med ženskami pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, zato je nujno njeno čimprejšnje prepoznavanje. Med tremi bolniki z Alzheimerjevo boleznijo sta namreč dve ženski, pri tem je bistveno vprašanje, zakaj so ženske zanjo dovzetnejše. Kot je pokazala ena izmed raziskav Lize Mosconi, postanejo možgani z menopavzo in znižanjem ravni estrogena pri ženskah dovzetnejši za procese staranja in tudi Alzheimerjevo bolezen. Pri slikanju možganov z metodo PET so tako med drugim pri ženskah, ki še niso vstopile v postmenopavzalno obdobje, opazili občutno višjo aktivnost v možganih kot pri tistih, ki so že v tem obdobju.

K tveganju za razvoj Alzheimerjeve bolezni pa lahko pripomore tudi neustrezna prehrana, zlasti uživanje hrane s preveč maščobami in ogljikovimi hidrati, še posebej sladkorji, poudarja omenjena raziskovalka. Kot lahko beremo v raziskavah, neustrezna hrana vpliva na možgane tako na njihovi strukturni kot funkcijski ravni, to pa pospešuje staranje možganov in povečuje tveganje za demenco. Zdrave življenjske navade igrajo pri tem pomembno vlogo. Po nekaterih raziskavah bi namreč lahko četrtino primerov Alzheimerjeve bolezni preprečili z izboljšanjem življenjskega sloga. Kot še beremo v raziskavah, pa je priporočljivo uspešno naslavljati visok krvni tlak in metabolični sindrom.

Med novostmi na področju zdravil, ki bodo kmalu na voljo ženskam v menopavzi, pa Maruša Strgulc omeni novo obliko estrogenske terapije, in sicer v obliki gela. "Na novo prihaja tudi zdravilo, ki je nehormonsko in ki bo namenjeno zdravljenju oblivov, predvsem pri ženskah, ki ne želijo jemati hormonske terapije, ali pri tistih, ki je ne smejo."

Včasih se je dobro pomiriti s samim sabo

Sonja Lokar za konec doda: "Mislim, da je treba v lastni glavi narediti klik, da se zaveš: Pri tridesetih letih lahko preskočiš visoko prečko, pri petdesetih malo težje, pri sedemdesetih pa je ne boš več. In da s tem lahko živiš." Podobno je z mentalnimi sposobnostmi, nadaljuje. "Človek ni vedno v enaki formi, a to ne pomeni, da nima vrednosti. Lahko pa ob tem izkoristi izkušnje in naredi še bolje. Če mu družba seveda dovoli in mu prizna, da je enakovreden in sposoben."

V družbi je, nadaljuje, zelo veliko starizma. In spomni, da moramo o zadevah telesa govoriti veliko bolj odprto in poglobljeno. "Ne živimo s svojim telesom, ker nam tempo življenja ne dovoli razmišljanja, kaj se z nami dogaja. Previden pa je treba biti tudi pri tem, kaj nam prodajajo: od raznih dopolnil, diet in načinov, kako moramo spreminjati življenje, da ostanemo mladi. Zakaj bi bilo treba ostati mlad? Kje pa to piše? Saj je čisto lepo, če se postaraš, to je nekaj normalnega."