Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v peti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka prek resničnih in izmišljenih osebnih zgodb ter s pomočjo domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta vpliv digitalizacije na človeško spolnost, seksualnost in intimo. Tokrat spoznamo Matejo, ki med drugim ugotavlja, da se je najstništvo iz ameriških filmov preselilo v resnični svet pri nas, saj so nakupovalni centri in restavracije s hitro prehrano postali priljubljen prostor za druženje mladih.

Mladost delajo družbene razmere in ne biologija

Mateja je stara štiriinštirideset let in ima hčerko, ki je v puberteti. Zelo jo skrbi zanjo, saj se je stvari zelo močno dotaknejo in jo prizadenejo. Kot pravi zaslužna profesorica doktorica Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, so se na področju mladih zgodile izjemne spremembe. "Mladi so skupina, ki je odvisna o družbenih razmer, niso naravna skupina kot otroci ali odrasli, družbene razmere so tiste, ki mlade delajo mlade. Značilno je, da se je svet mladih individualiziral, da so se mladi vrnili z ulic v otroške sobe, da se ukvarjajo samo s seboj. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost," razlaga Mirjana Ule in pojasnjuje, da je bila vrstniška skupnost, ko je bila najbolj živa, od konca druge svetovne vojne do 90. let preteklega stoletja, neki "mediator med čustveno zaščitniško družinsko socializacijo in med storilnostno šolsko socializacijo in je nudila otrokom stategije spopadanja z vsakdanjimi problemi. Mladostniki so zdaj postavljeni med ta dva socializatorja, ki pravzaprav malce tekmujeta med seboj. To jih je oropalo poguma, avtonomije, delanja samopodobe. Zdi se mi, da je to eden bistvenih razlogov za to, da so se povečali nezadovoljstvo, pesimizem, strahovi, negotovost."

Druženje za zasloni razdružuje

Doktorica Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani razlaga, da "mladi sami poročajo o prezasedenosti z internetom, da nimajo dovolj spanja, da imajo problem z razločevanjem tega, kaj je resnično in kaj ni resnično". To so pokazali rezultati manjših raziskav v osnovnih in srednjih šolah, ki so jih izvedli v okviru projekta Safe. "Vedo, da so stvari neresnične, prilagojene, prirejene, ampak 45 odstotkov najstnic in najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnic in vplivnežev, 61 odsotkom se zdi, da so življenja drugih boljša, najbolj šokantna, vsaj zame, pa je bila informacija, da 33 odstotkov srednješolk razmišlja o spremembi svojega videza z operativnim posegom." Kot razlaga Brečko, mladi razumejo, da so podobe spremenjene, da so ljudje plačani za promocijo izdelkov in storitev, ampak kljub vsemu jim sledijo. "Mladim v tem času ni lahko. V bistvu so sami. Namesto da bi jih družbena omrežja združevala, jih razdružujejo," pravi raziskovalka.

Podobne rezultate je dala tudi mednarodna raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Kot izsledke iz leta 2022 pojasnjuje doktorica Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja mednarodne raziskave HBSC za Slovenijo, "se strahovi, negotovosti, psihosomatski simptomi slabšajo tako pri dekletih kot fantih, je pa tega prisotnega več pri dekletih. Če pa gledamo tvegana vedenja, uporabo različnih substanc, je zanimivo, da ni več pomembnih razlik. Dekleta so v zadnjih letih zelo prišla v korak s fanti." Problem so tudi preveč sedenja, premalo spanja, spletno trpinčenje. "Ta umik v sobe, kjer otrok sedi in se priklaplja, se povezuje s svetom in z drugimi, to se kaže tudi na naših podatkih," potrjuje Jeriček Klanšček.

Ženske z vulvodinijo na spletu najdejo podporo in informacije

Mateja ugotavlja, da je bila njena mladost povsem drugačna od mladosti njene hčerke in še bolj od mladosti njene mame. Še posebej, ko gre za možnost pogovora o spolnosti. S starši se o spolnosti ni pogovarjala nikoli. Mami ji je tik pred poroko le omenila, naj med seksom pač stisne zobe, saj da hitro mine. Doktorica Federica Manfredi je medicinska antropologinja in preučuje, kako se ljudje vedejo, predvsem v zvezi z zdravstvenimi vprašanji. Prejšnja leta se je ukvarjala z vulvodinijo in bolečino v vulvi.

Ugotovila je, da na spletu obstajajo skupine, v katerih se ženske združujejo in delijo informacije o zdravljenju in terapijah. Razlaga, da kot antropologinja verjame, da nas kultura, v kateri živimo, oblikuje, prav tako na nas vplivajo izkušnje. "To pomeni, da če so me naučili, da ne bi smela posvečati pozornosti težavam, kot so bolečina in srbenje v vulvi, se naučim te stvari ignorirati, umikati pozornost, ne razvijem zavedanja o tem in tega zagotovo ne vidim oz. ne razumem kot stanje, ki bi ga morala zdraviti. Ker so zdravniki in zdravnice sinovi in hčerke kulture, tako kot vsi, tudi njihov pogled oblikujejo ti kulturni pomeni. To je številnim raziskovalkam in raziskovalcem onemogočalo osredotočenost na bolečino, ki jo doživljajo ženske, na primer bolečino v vulvi."

Tudi Mateja opaža, da se njena mama na spletu druži z ženskami, ki delijo izkušnjo bolečega spolovila. Tam si delijo informacije, nasvete za zdravljenje in terapije. Kot pravi Manfredi, je problem, "če o imenu svoje diagnoze ne izveš od svojega zdravnika, ampak sam in od skupnosti oseb z enakimi težavami, ki si delijo informacije za spopadanje s trpljenjem, saj ne zaupaš več zdravniku, ampak skupini ljudi, s katero deliš izkušnjo. Moji etnografski podatki tudi kažejo, da si pacientke izmenjujejo informacije o tem, kateri terapevti so dobri, in ne upoštevajo navodil, ki jim jih predlagajo ali predpišejo zdravniki. To je še nekaj, kar bi moralo prižgati alarm, ko gre za javno zdravje. Ampak pot bo še dolga."