Predlog reorganizacije mreže NMP-ja so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Zapisano je, da bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delavnikih med 7. in 20. uro delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pravi, da je to le predlog, o katerem se mora stroka še uskladiti. Jasno sliko, kako naj bi bila videti reorganizirana mreža, napoveduje do konca januarja. Ob tem je zagotovil, da bo vsak prebivalec Slovenije imel dostop do storitev nujne medicinske pomoči in obravnave v dežurni službi, ki morajo biti kakovostne in strokovno ustrezne.

Sorodna novica Bešič Loredan: Gre za razmejitev dela družinskih in urgentnih specialistov, ne za krčenje mreže

V lokalnih skupnostih pa so odločno proti načrtom krčenja, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Na severovzhodu države odločno proti krčenju

Na severovzhodu Slovenije bi ukinili dežurstvo zdravnikov pri Lenartu, v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu. Direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Boštjan Pihlar ugotavlja, da je že jasno, da je bila informacija o spreminjanju mreže posplošena, saj ne gre za ukinjanje nujne pomoči, ampak le dežurnih služb, tako da bi ostali brez zdravnika ponoči in konec tedna. Predstavniki njihovega doma so že imeli priložnost, da se o tem pogovorijo na ministrstvu za zdravje.

"Argumenti za spremembe pri nas ne držijo, nimamo kadrovskih težav, imamo mlade zdravnike, ki jim uspeva obvladovati svoje ambulante in urgentno dejavnost. Ekipa zdravnikov je popolna, v ozadju sta dva specializanta, tudi dva štipendista, v preteklih letih smo se z lokalno skupnostjo trudili, da smo zagotovili osebje, tudi infrastrukturo imamo, tako rekoč nov urgentni center," našteva Pihlar. Dodaja pa, da si preprosto ne morejo predstavljati, da bi izgubili to, kar normalno deluje, in zatrjuje, da bodo naredili vse, da pri njih sprememb ne bo.

Še bolj odločna je ljutomerska županja Olga Karba. "Vztrajamo, da se nujna medicinska pomoč ohrani, želimo, da imajo naši ljudje ustrezno zdravstveno oskrbo, torej 24 ur na dan, imamo profesionalno strokovno ekipo nujne medicinske pomoči in si sploh ne predstavljamo, da bi jo ukinili," je poudarila.

Sorodna novica Krčenje mreže nujne medicinske pomoči?

Tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je prepričan, da je tak načrt nedopusten. Pojasnjuje, da imajo pri njih tudi nekaj prehodov migrantov, ki jih po potrebi napotijo v zdravstveni dom. "Za nas bi bila to velika izguba. Verjamem, da bo prevladal razum, sicer pa je bilo o tem govora že leta 2015, a je potem ideja propadla," je še povedal Vrbnjak. Strokovni vodja ormoškega zdravstvenega doma Goran Hekić in direktorica Vlasta Zupanič Domajnko sta zagotovila, da imajo sistem, "ki za naše uporabnike preverjeno deluje, pacienti so v sklopu nujne medicinske pomoči obravnavani pravočasno in ustrezno, oprema je posodobljena, večina pacientov je oskrbljenih, le redko bremenimo bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti."

Ministrstvo je ob nadzoru v Ormožu leta 2019 ugotovilo, da zagotavljajo ustrezno usposobljen kader in imajo primerno opremo. V zadnjih letih so razširili mrežo družinskih zdravnikov s sedem na devet, šest zdravnikov z ormoškega območja in dva gostujoča z UKC Maribor pa se vključujejo v njihovo urgentno in v dežurno službo, navajajo v zdravstvenem domu.

Enako stališče imajo po besedah nove županje Urške Mauko Tuš v občini Gornja Radgona. "Ostajamo pri stališču iz leta 2015, ko so vse občine na našem območju jasno sporočile, da nikakor ne pristajajo na krčenje nujne medicinske pomoči," opozarja županja. Da bi ukinitev dežurstev pomenilo znižanje standarda, je prepričan tudi lenarški župan Janez Kramberger.

V Krškem, Mirnski dolini in Metliki presenečeni

V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba, čeprav so zdaj mestna občina. V občinah Mirnske doline in v Metliki opozarjajo, da bi brez dežurnega zdravnika ostalo preveč ljudi; pripravljeni so celo na nepokorščino.

Novi krški župan Janez Kerin je opozoril, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji, brežiški občini. V Krškem bodo storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je napovedal.

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje.

Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline. Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. V obdobju, ko se v državi poudarjajo decentralizacija in enake možnosti, pa je to ukrep vnovične centralizacije, ki njihove občane postavlja v neenakopraven položaj, je ocenil.

Podobno menijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. V morebitno centralizacijo zdravstvenega sistema pa ne bodo privolili, če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino. Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, pa so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja.

Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči (NMP) in ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oz. na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni čas oz. čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.

Na Bledu in v Bohinju opozarjajo, da je to nesprejemljivo tudi zaradi turistov

Predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči je močno razburil tudi turistične občine, zlasti Bled in Bohinj, v katerih si zadnja leta prizadevajo za krepitev zdravstvene oskrbe ob vrhuncih turistične sezone. Kot opozarjajo, je pot z Jesenic dolga, še posebej v času prometnih zastojev, potrebe po oskrbi pa zlasti ob koncih tedna zelo velike.

Bohinjski župan Jože Sodja pravi, da je že trenutno stanje dostopnosti do nujne medicinske pomoči v Bohinju relativno slabo, saj reševalno vozilo z Bleda v prometni gneči potrebuje preveč časa. Zato so v Bohinju že to poletje skušali organizirati ekipo, ki bi bila z reševalnim vozilom ob koncih tedna prisotna v njihovih krajih. Zdravstvena stroka jim je zaradi logističnih težav to odsvetovala, zato so se osredotočili na to, da bi najbližjo reševalno postajo, ki je zdaj na Bledu, okrepili in opremili s še kakšnim reševalnim vozilom, da bi vsaj tako omogočili hitrejšo zdravstveno oskrbo.

Kot je opozoril Sodja, se v Bohinju poleti število ljudi zaradi stacionarnih gostov in dnevnih obiskovalcev močno poveča. "Že zaradi tega je dežurni zdravnik nujen," je poudaril župan. Ob tem je dejal, da bi bil premik dežurnega zdravnika z Bleda na Jesenice za Bohinjce nesprejemljiv, saj so Jesenice tudi brez prometnih zamaškov oddaljene eno uro vožnje. "To je zelo od rok in na ta način bi se življenjske razmere zelo poslabšale," je dodal.

Novi blejski župan Anton Mežan se strinja: "Sploh si ne predstavljam, da bi 8000 prebivalcev, 9000 stacionarnih gostov in še veliko enodnevnih obiskovalcev, pa tudi vsi, ki gredo naprej v Gorje, na Pokljuko ali Bohinj, bili brez dežurne službe. To je enostavno nemogoče. To se ne bo zgodilo. Tega ne bomo dovolili."

Na morebitno reorganizacijo se je odzval tudi prejšnji minister za zdravje Janez Poklukar oziroma njegova gorjanska svetniška lista. Ker se v predlogu reorganizacije omenja tudi ukinitev ekipe nujne medicinske pomoči na Bledu, ki pokriva območje občin Gorje, Bled in Bohinj, temu odločno nasprotujejo.

Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Bled Leopold Zonik je prepričan, da bi bil prevzem NMP-ja ob sobotah, nedeljah in ponoči s strani urgentnega centra ob Splošni bolnišnici Jesenice, strokovno neutemeljen in zgrešen. Odzivni čas bi se zaradi vožnje z Jesenic do Bleda podaljšal za dodatnih 20 minut.

"Bled in Bohinj sta močni turistični destinaciji in kot taki potrebujeta stalno delujočo nujno medicinsko pomoč, tudi ob sobotah in nedeljah ter ponoči," je poudaril Zonik. Takšno nujno medicinsko pomoč zdaj obema krajema zagotavlja Zdravstveni dom Bled z reševalno postajo in ob pomoči zdravnikov iz Zdravstvenega doma Bohinj.

Zonik je spomnil, da so eno redkih območij v državi, v katerih jim uspelo privabiti, izobraziti in zaposliti mlade zdravnike. S pomočjo ministrstva za zdravje in občin pa so zagotovili tudi sredstva za prizidek k blejskemu zdravstvenemu domu. Jeseni se je tako začela gradnja novih prostorov ambulante nujne medicinske pomoči.

V zadnjih letih je ZD Tržič veliko vložil v službo nujne medicinske pomoči

Proti osnutku predloga reorganizacije NMP-ja je nastopil tudi tržiški župan Peter Miklič. Stališče Občine Tržič je, da je "še posebej glede na visoko kakovost, profesionalnost in opremljenost tržiške službe NMP nedopustno, da bi se tovrstna služba v Tržiču ukinila". Skupaj z vodstvom ZD-ja Tržič so pripravili argumente, zakaj ne morejo privoliti v ukinitev NMP-ja in dežurnih zdravnikov.

V zadnjih letih je ZD Tržič veliko vložil v opremo in vozni park službe nujne medicinske pomoči, v teku je tudi projekt bistvenega povečanja prostorov ambulante nujne medicinske pomoči in reševalne službe. Oddaljenost predvidenega satelitskega urgentnega centra v Kranju bi bistveno podaljšala dostopne čase do bolnikov na območju tržiške občine, ki je pretežno hribovita in ima veliko težje dostopnih zaselkov.

Opozorili so tudi, da bo v primeru selitve izvajanja NMP-ja iz ZD Tržič v ZD Kranj vprašljivo sodelovanje tržiških zdravnikov družinske medicine. Od osmih zdravnikov, ki trenutno delajo v Tržiču in vsi tudi dežurajo oziroma delajo v tamkajšnjem NMP-ju, sta namreč le dva mlajša od 55 let. Preostalim šestim se v skladu z zakonskimi opredelitvami ni treba vključevati v delo NMP-ja zunaj matične občine. To pomeni, da bi bodoči satelitski urgentni center v Kranju v primeru ukinitve NMP-ja v Tržiču pridobil tržiške bolnike, ne pa tudi zdravnikov.