Znanstvenikom je to uspelo z orodjem za modifikacijo genoma, s t. i. sistemom Crispr-Cas, za katerega so leta 2020 podelili Nobelovo nagrado, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sistem Crispr-Cas predstavlja revolucionarno orodje, ki omogoča tarčno spremembo genoma, med drugim se lahko izbrišejo neželeni deli ali doda celicam nov genetski material. Tako je tudi ekipi okoli Elene Herrera-Carrillo z Univerzitetne klinike v Amsterdamu uspelo s tem orodjem odstraniti vse dele virusa HIV iz okuženih celic.

Avtorji študije so sporočili, da je njihov cilj razviti trden in varen režim uporabe Crispr-Cas, s katerim bi onesposobili različne seve virusa HIV v različnih celičnih okoljih. Za zdaj jim je že uspelo razviti uspešen napad na virus v različnih celicah in drugje, kjer bi se lahko skrival.

"Te ugotovitve predstavljajo ključen napredek pri oblikovanju strategije zdravljenja," so dodali.
HIV lahko napade različne tipe celic in tkiva, tako da raziskovalci raziskujejo načine, kako bi lahko napadli virus, ne glede na to, kje se pojavi. V novi študiji, ki so jo predstavili na evropskem kongresu klinične mikrobiologije in nalezljivih bolezni, so se osredinili na dele virusa, ki ostanejo isti pri vseh sevih HIV-a.

Trdijo, da je cilj tega pristopa zagotoviti širok spekter terapije, s katero se bo mogoče učinkovito bojevati proti več različicam virusa HIV. V prihodnje si raziskovalci med drugim želijo razviti strategijo, s katero bo poseg čim varnejši za rabo, in doseči pravo ravnovesje med učinkovitostjo in varnostjo.

"Šele potem lahko razmišljamo o kliničnih preizkusih na ljudeh, da bi onemogočili rezervoar HIV-a. Čeprav so te predhodne ugotovitve zelo spodbudne, je prezgodaj trditi, da je na obzorju funkcionalno zdravilo proti virusu HIV," dodajajo raziskovalci.