Drugo septembrsko soboto zaznamujemo svetovni dan prve pomoči, v Sloveniji pa začnemo z mesecem prve pomoči, ki se bo sklenil 16. oktobra, na svetovni dan oživljanja. Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva prve pomoči je Prva pomoč in šport, ki pa ne izpostavlja le športne poškodbe, temveč tudi življenjsko ogrožajoča stanja.

"Šport pogosto zaznamujejo tudi športne poškodbe pri tekmovalcih. Med olimpijskimi igrami se je žal zgodil tudi tragičen dogodek – zastoj srca boksarskega trenerja s Samoe gospoda Lionela Elika Fatupaita. Navedeni dogodki poudarjajo, da morajo biti znanja in veščine prve pomoči dostopni vsakomur, je v poslanici poudarila predsednica Rdečega križa Slovenije Ana Žerjal.

Morda najbolj odmeven primer srčnega zastoja med športniki se je zgodil na evropskem nogometnem prvenstvu junija 2011, ko se je na tekmi zgrudil danski nogometaš Christian Eriksen in so ga rešili z oživljanjem.

Srčni zastoji pri športnikih so redki

V slovenskem reanimacijskem svetu in slovenskem združenju za urgentno medicino sicer navajajo, da je srčni zastoj pri športnikih, čeprav je razmeroma redek (manj kot 1 na 100.000 športnikov na leto), resen in pogosto dogodek z veliko medijsko pozornostjo, ko se zgodi.

"Nenaden srčni zastoj je lahko posledica različnih stanj, nekatera od njih so morda prirojena (prisotna ob rojstvu) ali pa so pridobljena s časom. Natančen razlog, zakaj neki športnik doživi srčni zastoj, medtem ko drugi ne, tudi če sodeluje v istem športu ali fizični aktivnosti, ni vedno jasen. Vendar so pogosti vzroki med drugim hipertrofična kardiomiopatija, prirojene anomalije koronarnih arterij in aritmogena kardiomiopatija," so navedli.

"Kar zadeva športe z najvišjo incidenco nenadnega srčnega zastoja, je treba opozoriti, da se dejansko tveganje lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so starost športnika, spol, genetska predispozicija in osnovna zdravstvena stanja," so pojasnili.

Glede na dostopne podatke do leta 2021 pa se, kot so zapisali, zdi, da je pri košarkarjih incidenca višja zlasti med moškimi afriškega porekla, kar je bilo deloma pripisano prevalenci hipertrofične kardiomiopatije v tej skupini. Pri maratonskem teku so bili srčni dogodki zlasti pri tistih z že prisotnimi srčnimi boleznimi. Več primerov srčnih zastojev so zaznali tudi pri nogometu, ameriškem nogometu in hokeju na ledu.

"Šport in fizična aktivnost sta na splošno koristna za zdravje. Vendar pa je za tiste, ki sodelujejo v tekmovalnih športih ali intenzivnih fizičnih aktivnostih, pomembno, da se zavedajo možnih tveganj in opravijo ustrezne zdravstvene preglede. Možnost srčnega zastoja med športniki je zelo težko predvideti. Dobra novica pa je, da je možnost preživetja v primerjavi s splošno statistiko zelo dobra – preživetje je okrog 89-odstotno, a je zelo pomembno, da nekdo takoj začne prave postopke oživljanja in je na voljo avtomatski zunanji defibrilator (AED)(9). Sicer je preživetje bistveno slabše, dejanska preživetja v splošni populaciji so precej nižja," so še navedli.

Športniki pomoč pri učenju

Pri Rdečem križu poudarjajo, da je prva pomoč, vključno z oživljanjem, je ključno dejanje za učinkovito in hitro oskrbo poškodb in bolezni, s čimer se poveča možnost preživetja. Ob tem napovedujejo, da bodo v obdobju meseca prve pomoči v njihovi organizaciji potekali številni brezplačni dogodki, predstavitve in delavnice, tudi letos pa želijo opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči.

"K sodelovanju smo tako povabili tudi športnike, ki bodo zgled našim najmlajšim pri učenju tako pomembne veščine, kot je prva pomoč. Vsako človeško življenje je pomembno, zato moramo svoja znanja in veščine prve pomoči redno obnavljati in nadgrajevati," so še navedli pri Rdečem križu.