Iz notranjih prostorov je sicer nemogoče odstraniti vse plesni in njihove spore, lahko pa rast plesni obvladujemo z nadzorovanjem relativne vlažnosti, pri čemer je ključno odstranjevanje vodnega vira oziroma pogojev visoke vlažnosti, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Sorodna novica Kako do humanitarne pomoči? Vlogo oddajte najpozneje do 28. avgusta.

Tako poudarjajo pomen stalnega prezračevanja v prostorih, kot sta denimo prezračevanje kopalnic in dosledna uporaba kuhinjske nape, čist in suh zunanji zrak pa je mogoče v bivalno okolje dovesti tudi z ventilatorji.

V primerih, kot so nedavne poplave, pa na NIJZ-ju svetujejo tudi grelce za sušenje sten in sredstva za odstranjevanje vlage. Ob uporabi ventilatorjev je treba paziti tudi, da spor ne zanesemo v neonesnažene predele, opozarjajo na inštitutu. Relativno vlažnost v notranjih prostorih je sicer priporočljivo vzdrževati na od 40 do 60 odstotkih, dodajajo.

Odstranitev plesnivega gradbenega materiala, pohištva in lesenih delov naj se izvede pred uničevanjem plesni, saj tako preprečimo razsoj spor, poudarjajo na NIJZ-ju.

Zaščitni ukrepi

Pri čiščenju plesnivega območja naj posamezniki poskrbijo tudi za zaščitne ukrepe, da omejijo izpostavljenost plesnim. Na NIJZ-ju tako svetujejo uporabo maske, priporočljivi sta tudi uporaba rokavic, ki segajo do komolcev, in uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Čiščenja plesni naj ne izvajajo osebe, ki ob izpostavljenosti plesnim razvijejo simptome preobčutljivosti, kot so izcedek iz nosu, solzenje, pekoč občutek v očeh, kihanje in kašljanje.

Na splošno se lahko neporozne plesnive površine očistijo z milom in vodo. Za uničevanje plesni pa se uporabljajo tudi različni biocidi oziroma fungicidi. Ti so lahko strupeni za ljudi, zato na NIJZ-ju opozarjajo na ravnanje z njimi po navodilih proizvajalca. Za uničevanje plesni v notranjem prostoru uporaba fungicidov za zunanjo uporabo ni primerna, še opozarjajo.