Raziskava je bila izvedena na podlagi treh nacionalnih zbirk – o potrjenih primerih covida, o cepljenih in o vseh hospitaliziranih bolnikih s hudim potekom covida. Uspešnost cepiva so ugotavljali po treh starostnih skupinah, je pojasnila ena izmed avtoric, nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ-ju Marta Grgič Vitek

"Za polno cepljenje osebe, ki so bile cepljene s katerim koli cepivom, je bila uspešnost cepiva za starostno skupino od 18 do 49 let 86-odstotna, za starostno skupino od 50 do 64 let 89-odstotna, za starejše od 65 let pa 77-odsotna," je pojasnila za Radio Slovenija.

Zaščita s cepivom se torej s starostjo znižuje, pokazale pa so se tudi razlike med cepivi. "Za mRNA-cepiva so bili ti rezultati po starostnih skupinah 92, 93 in 79 odstotkov. To se pravi, več kot 90-odsotna za mlajše od 65 let in 79-odstotna uspešnost za skupino nad 65 let," je pojasnila Marta Grgič Vitek. Medtem so vektorska cepiva izkazala statistično zaznavno manjšo zaščito.

Rezultati pa so pokazali tudi na upadanje učinkovitosti cepiva s časovno oddaljenostjo od cepljenja "Pri starejših od 65 let, ki so bili polno cepljeni pred šestimi meseci ali več, je bila zaščita proti hospitalizaciji že precej slabša. Padala je od nekje 93 odstotkov pri tistih, ki so bili cepljeni pred tremi meseci ali manj, do 85 odstotkov pri tistih, ki so bili cepljeni pred štirimi do petimi meseci, in 43-odstotna pri tistih, ki so bili cepljenji pred šestimi meseci ali več," je povedala predstavnica NIJZ-ja. To je po navedbah avtorjev dokazalo potrebo po poživitvenem odmerku posebej pri najstarejših.