Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. V primerjavi s prejšnjo objavo NIJZ na ravni Slovenije na več področjih zaznava izboljšanje kazalnikov zdravja. "Že četrto leto zapored opažamo manj primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ponovno se je znižalo tudi število samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Manjše število prebivalcev je prejemalo tudi zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem pa se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol.

A pri interpretaciji sicer ugodnih trendov ne smemo zanemariti vpliv pandemije, poudarjajo na NIJZ-ju. Manjše število prejemnikov različnih zdravil namreč lahko kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju, a bolj verjetno gre za posledico slabše dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.

Podatki v tokratni objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število poškodovanih v prometnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opazen je tudi trend zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar pa lahko prav tako odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.

Večja stopnja umrljivosti, v porastu tudi število novih primerov raka

Pri nekaterih kazalnikih pa je opazno poslabšanje. V skladu s pričakovanji NIJZ-ja se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.

Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi je opazno povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje, so zapisali na NIJZ-ju.

Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka sicer prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. "V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v Program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v program ZORA pa za skoraj tri odstotne točke. Presejanost v program DORA se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, ob tem pa še vedno ostaja nad zaželeno ravnjo (70 odstotkov) preiskovank v ciljni populaciji," sporoča NIJZ.

Vse več bolniške odsotnosti in slabšanje kazalnikov čezmerne prehranjenosti

Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre štiri dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca.

Na NIJZ-ju so zaznali tudi izrazito poslabšanje pri kazalnikih telesne pripravljenosti in čezmerne prehranjenosti otrok. Ob tem je pomembno upoštevati to, da so podatki za leto 2020 nepopolni, saj zaradi omejevalnih ukrepov pandemije covida-19 v več kot polovici šol niso izvedli meritev za športnovzgojni karton. Zato nekatere občine nimajo podatka, pri nekaterih občinah pa je objavljen podatek izmerjen le na delu populacije osnovnošolcev.

Podatki o čezmerni prehranjenosti odraslih kažejo, da je na ravni celotne države takšnih 55,9 odstotka. Zemljevid NIJZ-ja kaže, da je čezmerna prehranjenost odraslih večja v vzhodnem delu države.