Umrljivost pri moških zaradi raka je na prvem mestu, tudi pri ženskah je zelo visoka. Obolevanje za rakom je vedno pogostejše na eni strani zato, ker narašča obremenjenost z nekaterimi dejavniki tveganja, na drugi strani pa se zmanjšuje breme drugih kroničnih bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja. Ta dejstva zahtevajo nove, drugačne pristope k reševanju potreb ljudi, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Res je, da breme raka narašča, po drugi strani pa je zdravljenje vse uspešnejše, vse več ljudi raka preživi. Morali bi se torej vrniti v normalno življenje, nove poglede pojasnjuje Tit Albreht iz Evropske organizacije za preventivo raka: "To pomeni, da se vrnejo, ali pa da bi se morali vrniti nazaj v redno življenje, vključno z zaposlitvijo, po možnosti seveda za poln delovni čas. Velika skupina nekdanjih bolnikov je za to tudi sposobna. Torej, naša glavna naloga bo celostna rehabilitacija."

Delodajalce bi država lahko spodbudila z določeno kompenzacijo, če delavce po zdravljenju obdrži.

Koliko države namenjajo za preventivo in manjšanje bremena

Ob tem pa se tudi veliko bolnikov srečuje s težavo, ko želijo denimo najeti posojilo pri banki, ko se ob zavarovanju posojila srečajo z vrsto vprašanj o kroničnih boleznih, med katerimi je tudi rak. "Zavarovalnica bo na odgovor 'da', sodila, da imamo raka danes, torej smo aktivno bolni in se aktivno zdravimo. Seveda pa ne moremo odgovoriti ne, tudi če smo ga imeli v preteklosti. Francija in Belgija sta določili, da v petih letih po zaključenem zdravljenju za otroka, in v desetih letih po zaključenem zdravljenju za odraslo osebo, lahko na to vprašanje odgovorimo z 'ne' oziroma ne morejo nas več obremeniti z neko neprimernostjo za zavarovanje oziroma nezmožnostjo najema takega posojila," je komentiral Albreht.

Gotovo bi bilo nujno v to smer razmišljati tudi pri nas, ko se ljudje, ki so dejansko ozdravljeni, srečujejo s stanovanjsko problematiko. Sicer pa smo v pričakovanju poročila, ki bo razkrilo velike razlike v Evropi glede vložkov v zmanjševanje bremena raka, Slovenija daje 150 evrov na prebivalca, Nemčija in skandinavske države denimo 500 in več, je poročala Lovinčičeva.

Kaj banke in zavarovalnice sprašujejo

Kaj konkretno banke ali zavarovalnice zahtevajo od kroničnih bolnikov pri najemanju posojil, zavarovanih z življenjskim zavarovanjem, je za Radio Slovenija preverila Urška Jereb.

V SKB-ju in v NLB-ju pri odobritvi stanovanjskega ali potrošniškega posojila posebej ne preverjajo zdravstvenega stanja kreditojemalca. Izjema je le, če se kreditojemalec odloči za zavarovanje posojila z življenjskim zavarovanjem. V tem primeru mora ob sklenitvi zavarovalne police podpisati izjavo oziroma izpolniti vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju.

In v katerih primerih se zadeve zaostrijo? Če ima posojilojemalec eno izmed kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak ali astmo. Višjo mesečno premijo ali nižjo zavarovalno vsoto mora plačevati tudi v primeru, da je kreditojemalec paraplegik, slep, gluh ali je invalid. Pa tudi če je prebolel hujšo bolezen, kot je denimo rak. Po obdobju zdravljenja se tak kreditojemalec sicer lahko zavaruje z življenjskim zavarovanjem in posledično najame kredit, toda – kot rečeno – pod dodatnimi pogoji, ki jih zavarovalnica presoja individualno.

In kdo se življenjsko sploh ne more zavarovati? Kot pojasnjujejo na Zavarovalnici Triglav, so to zgolj osebe z napredovalnimi težjimi boleznimi, kot so rak, težke duševne ali nevrološke bolezni. Pa tudi pri njih je mogoče, da se zavarovanje zaradi določenega zdravstvenega stanja le odloži.

Sicer pa ti zaostreni pogoji glede življenjskega zavarovanja ne veljajo le za omenjene bolnike, ampak tudi vse ljudi, starejše od 65 let.