V odzivu na predlog interventnega zakona NSi-ja so na ministrstvu za zdravje zapisali, da je težnja zdravnikov po večji samostojnosti in avtonomnosti razumljiva, vendar je treba k temu pristopiti z veliko mero previdnosti, z jasno določenimi pravili in pogoji. "Strinjamo se, da sta sistema za nagrajevanje povečanega obsega dela in plačevanje storitev ZZZS-ja v določenih segmentih pomanjkljiva in v prihodnosti so nujne izboljšave," ocenjujejo na ministrstvu.
Po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra je v predlogu nekaj dobrih idej, imajo pa tudi nekaj pomislekov. Kot kaže, so na ministrstvu zadržani do nekaterih predlaganih rešitev, med katerimi so sklepanje pogodb z neodvisnimi ponudniki zdravniške službe, ki naj bi bili posamezniki z ustanovljeno pravno statusno obliko samostojnega podjetnika, ter plačilo po izvedenih storitvah, so navedli. Tudi minister je pred sejo vlade opozoril, da nimamo pravih številk o čakalnih dobah. "Ključno vprašanje je, ali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ne znajo ali pa nočejo urediti teh podatkov," je bil kritičen.
Na NIJZ-ju so nad izjavo ministra Aleša Šabedra, da ne znajo ali nočejo urediti podatkov o čakalnih dobah, izrazili začudenje. Menijo tudi, da za upravljanje zdravstvenih politik zadostujejo trendi, ki jih podatki jasno izražajo. Odgovornost za upravljanje zdravstvenega sistema bi moralo prevzeti ministrstvo in tega ne prelagati na druge inštitucije, so navedli. Po navedbah NIJZ-ja so na ministrstvu seznanjeni, da so podatki za čakajoče več kot 90-odstotno natančni, kar je po mednarodnih merilih zelo dobra osnova za upravljanje čakalnih dob. Tudi predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije menijo, da imamo v Sloveniji dovolj točne podatke o čakajočih in čakalnih dobah za njihovo upravljanje, s čimer je Šabeder seznanjen, so zapisali.
Za upravljanje zdravstvenih politik po mnenju NIJZ-ja ni treba poznati na bolnika natančnih podatkov, saj zadostujejo trendi, ki jih podatki jasno izražajo. Kot so pojasnili, lahko torej iz podatkov razberemo, pri katerih zdravstvenih storitvah bi bili potrebni ukrepi za skrajševanje čakalnih dob, za kar pa je odgovoren upravljavec zdravstvenega sistema, torej ministrstvo.
"Teza, da nimamo na pacienta natančnih podatkov o čakalnih dobah, ne more biti razlog, da v Sloveniji ne izvajamo ukrepov za skrajševanje čakalnih dob," so prepričani na NIJZ-ju.
Na ZZZS-ju predloga zakona še niso preučili. Kot so pojasnili, mnenja k zakonom praviloma poda upravni odbor.
NSi: "Interventni zakon ne pomeni privatizacije"
Kljub dodatnemu denarju v zdravstvu v zadnjih letih se čakalne dobe niso skrajšale, je opozoril predsednik NSi-ja Matej Tonin. To po njegovih besedah kaže na to, da glavna težava ni v sredstvih, ampak organizaciji zdravstvenega sistema, javno zdravstvo pa da je vse manj dostopno. Bistvena težava sistema tako ni vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak nedopustno dolge čakalne dobe, je poudaril.
"Kljub plačevanju zdravstvenih prispevkov bolniki dobijo predvsem pravico do čakanja, kar je nesprejemljivo," je dejal Tonin in dodal, da zdravstvo ne sme biti poligon ideoloških bojev. Bolnika namreč predvsem zanima, kdaj se bo zdravljenje začelo in kdo ga bo plačal. Zakonski predlog, ki so ga v DZ-ju vložili v preteklih dneh, tako odgovarja na vprašanje, kako uporabiti vse razpoložljive kapacitete v Sloveniji, da bi se zdravljenje, plačilo katerega bi šlo iz zdravstvene blagajne, čim prej začelo.
S tem, ko so posvojili predlog Zdravniške zbornice Slovenije, so po Toninovih besedah dali jasno sporočilo, da je politika dolžna prisluhniti stroki, ki najbolje ve, kako rešiti težavo. Zdravniška zbornica Slovenije je predlog, s katerim bi po navedbah predsednice zbornice Zdenke Čebašek-Travnik razširili javno zdravstveno mrežo, pretekli teden poslala vsem poslanskim skupinam. Odzval se je NSi, ki je zakon v DZ vložil po rednem postopku. "Katera koli stranka bi se odzvala, bi se z njo sešli oziroma se dogovarjali, kako naprej," je zagotovila predsednica zbornice. Pričakujejo, da se bodo preostale stranke do predloga javno opredelile, dejavno pa podpore do zdaj še niso iskali. Prav tako na pogovor pozivajo ministrstvo za zdravje, da predlog dopolni tako, da bo vzdržen.
Prerazporeditev sredstev brez dodatne porabe
Po mnenju Levice gre pri predlogu "za zelo jasno in zelo očitno privatizacijo zdravstva", je v izjavi v DZ-ju dejal poslanec Miha Kordiš. Po njegovem mnenju bi težave med drugim morali reševali tako, da bi za javni zdravstveni sistem namenili več sredstev. "V zbornici ne moremo nemo opazovati razkroja sistema, saj smo odgovorni za bolnike, ki v sedanjem sistemu ne bodo mogli več priti do storitev v optimalnem času," je poudarila Čebašek-Travnikova.
Zato predlagajo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenil pogodbe za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev, pri katerih so čakalne dobe nedopustno dolge. Vrste in obseg storitev bi s sklepom določila vlada. Predlog predvideva tudi pogodbeno kazen v znesku 30 odstotkov vrednosti neopravljenih storitev, ta sredstva pa bi po besedah Čebašek-Travnikove šla za izvedbo zdravstvenih storitev.
Za zdravstveno blagajno rešitve iz predloga zakona ne bi pomenile dodatne porabe, šlo pa bi za prerazporeditev sredstev, je še pojasnila. Kako veliko, bi bilo odvisno od vsakokratnega odloka vlade. "Tu bi bilo potrebno tesno sodelovanje med tistimi, ki zagotavljajo podatke o čakalnih dobah, predvsem nedopustno dolgih, ZZZS-jem, ki bi oddelil določen del sredstev, in izvajalci," je navedla. Ob tem je opozorila, da so s podatki o čakalnih dobah težave, ker niso zanesljivi. "Morda bi ta zakon spodbudil tudi k temu, da bi te podatke v bližnji prihodnosti kakovostno uskladili," je pozvala Čebašek-Travnikova.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje