Zakonski predlog, ki ga je NSi pred kratkim vložil v parlamentarni postopek, predvideva, da bi vsak posameznik, ki na zdravljenje čaka nad dopustno dobo, storitev lahko opravil pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti, plačnik pa bi ostala zdravstvena blagajna (ZZZS).

Zavarovanim osebam bi tako omogočili, da uveljavijo pripadajočo pravico do zdravstvenega varstva in dostopa zdravstvene storitve v obsegu pravic, kot jih določa zakon in z neposrednim plačilom takšne zdravstvene storitve iz zbranih premij obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zadnje bi veljalo tudi v primeru izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti zunaj javne zdravstvene mreže, kadar je v okviru javne zdravstvene mreže presežena najdaljša dopustna čakalna doba, piše v predlogu zakona.

Cilj zadnjega je vključitev vseh razpoložljivih resursov, ki jih ima Slovenija, in to pod istimi pogoji, kot to zdaj velja v javnih zdravstvenih zavodih. S tem v NSi-ju k trem zakonskim predlogom, ki jih je do zdaj za reševanje težav v zdravstvu pripravila vladna stran, dodajajo četrti steber, to so pacienti, je poudaril predsednik strokovnega odbora NSi-ja za zdravstvo Matjaž Trontelj.

Med ključnimi učinki zakona je sicer poudaril še možnost hitrejše vrnitve na delovno mesto, s čimer bi bilo mogoče reševati pomanjkanje kadra v določenih poklicih. Med posamezniki, ki zaradi dolgih čakalnih dob ne morejo pravočasno do posameznih zdravstvenih storitev, je namreč tudi veliko posameznikov v bolniškem staležu, tudi dolgotrajnem.

Tonin verjame, da bo mogoče doseči konsenz

Po besedah predsednika NSi-ja Mateja Tonina so z zakonskim predlogom tudi že seznanili ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Verjame, da bo mogoče doseči konsenz, minister pa po njegovih navedbah ni vnaprej zavrnil predloga. Predlog zakona, za katerega Tonin računa, da bi ga DZ sprejel do konca leta, v tej fazi omogoča, da se o njem še uskladijo, zatrjuje.

Da bi se izognili očitkom o procesnem oviranju vladnih predlogov, so tudi počakali z vložitvijo lastnih zakonskih predlogov, je dejal. A je vladna koalicija do zdaj pripravila tri zakonske predloge, ki naj bi prinesli spremembe na področju digitalizacije zdravstva, drugačnega upravljanja ZZZS-ja in preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar pa po Toninovem mnenju kratkoročno ne bo izboljšalo dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Zato so nujni tudi drugi ukrepi, poudarja in dodaja, da bodo s predlogom dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju neizogibno morali odpreti tudi vprašanji samega položaja zdravnikov in upravljanja zdravstvenih zavodov.

Levica in SD ne podpirata predloga

Iz poslanske skupine Gibanja Svoboda so sporočili, da bodo predlog NSi-ja podrobno preučili. A kot so dodali, "se je do zdaj že izkazalo, da zgolj povečevanje sredstev za večji obseg zdravstvenih storitev, tudi s pomočjo zasebnikov, a brez drugih ukrepov, ki stremijo k učinkovitejšemu delovanju zdravstva, ni rešitev ne v dobro javnega zdravstva ne pacientov".

Da vključevanje koncesionarjev do zdaj ni prineslo skrajšanja čakalnih dob, so opozorili tudi v SD-ju in Levici, kjer predlogu pričakovano nasprotujejo. Zasebno zdravstvo ni v enakem položaju kot javno, zasebni izvajalci pa se osredotočajo na donosnejše zdravstvene dejavnosti, so ob tem še poudarili.