Virus je s svojo izjemno kužnostjo presenetil tudi najbolj razvite države, žal tudi Slovenijo, čeprav je del zdravniške stroke, medijev pa tudi politike, npr. zdajšnji predsednik vlade Janez Janša, predlagal zgodnejše organizirano delovanje, a je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec miril državljane, da panika ni potrebna in da je Slovenija na spopad z virusom pripravljena. Poznavalka zgodovine kužnih bolezni Zvonka Zupanič Slavič kot napako omenja posebej zamude z ukrepi ob izbruhu virusa v sosednji Italiji, ki so Slovenci od tam prihajali domov brez vsakega nadzora na meji. Obdobje, ki je pred nami, po njenem mnenju ni čas za razdore in politične in medijske napade, ampak mora biti nujno obdobje povezovanja in solidarnosti, da se bomo preživeli s čim manj žrtvami kot narod in država.

Epidemije v zgodovini

Virusi so povečini živalskega izvora, čeprav sogovornica ne izključuje, da je sedanji produkt človeka. Dokazov za to ni, dejstvo pa je, da so virus na Kitajskem, sodeč po njihovih virih, v nekaj tednih omejili, v Evropi in ZDA, kjer avtoritarnega sistema ni mogoče uveljaviti, pa se pričakuje še večja katastrofa.

Velike epidemije so usodno prizadele številne države in civilizacije v zgodovini, od antične Grčije in Rima do Bizanca. Največja katastrofa je bila črna kuga v srednjem veku, ki je pomorila tretjino prebivalstva Evrope.

Zadnja kužna bolezen velikih razsežnosti je bila španska gripa pred stoletjem, ki je izbruhnila med prvo svetovno vojno in je trajala dve leti. Po ocenah je zahtevala vsaj 50 milijonov žrtev. Analiza je pokazala, da je šlo za t. i. ptičjo gripo, ki se je spet pojavila pred leti, vendar zaradi zaščite in preventivnih ukrepov brez tako uničujočih posledic. Pač pa je veliko žrtev v našem času terjala t. i. prašičja gripa, sploh pa AIDS, za katerim je umrlo 35 milijonov ljudi. Zvonka Zupanič Slavič to bolezen omenja kot primer, koliko časa lahko traja, da se človeštvo na tako virusno okužbo ustrezno odzove.

Sama pozna družino v Bergamu in po njenih besedah prebivalci dogajanje opisujejo kot apokaliptično, še hujše, kot je bil čas med drugo svetovno vojno. Kljub njeni oceni, da je Slovenija v času prejšnje vlade zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov, meni, da je ob upoštevanju zaščitnih ukrepov in ob disciplini epidemijo še mogoče obvladovati, da ne bi razpadal zdravstveni sistem, kot smo priča v Italiji in Španiji.

Rešile nas bodo trdoživost, disciplina in iznajdljivost našega naroda

Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, poudarja, da je treba združiti vse razpoložljive moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Pri tem poziva k spoštovanju in podpori vseh ključnih poklicev od zdravnikov, farmacevtov, negovalnega osebja, civilne zaščite, političnega vodstva, trgovcev, delavcev v proizvodnji, ki skrbijo, da se ekonomija ne sesuje, do novinarjev, psihologov, psihoterapevtov, duhovnikov in drugih, ki skrbijo za obveščenost in lajšanje stisk številnih ljudi. Tudi sama napoveduje, da se bodo razmere še zaostrile, hkrati pa jo navdušuje velika solidarnost, naklonjenost in iznajdljivost številnih ljudi, ki ne pozabljajo na sočloveka. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše.