Akcijo kot vsako leto organizira Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenskim društvom bolnikov, obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP, in študenti medicine iz projektov Imuno in Virus pri Društvu študentov medicine Slovenije. Svetovni dan hepatitisa bo letos potekal pod sloganom "Virusni hepatitis ne more čakati!". Pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) letos sicer poteka petnajstič.

Preprečevanje okužbe z virusoma hepatitisa B (HBV) in C (HCV) oziroma njeno zgodnje odkrivanje in zdravljenje preprečujeta nastanek raka na jetrih in odpoved delovanja jeter.
Pred dnevom hepatitisa je Svetovna zdravstvena organizacija objavila poročilo o aktualnem bremenu okužbe z virusoma HBV in HCV ter realizaciji globalne strategije za njuno odpravo. Poročilo kaže, da je bilo v petih letih po postavitvi strategije WHO-ja zaznati največ napredka na področjih cepljenja proti hepatitisu B in zdravljenja hepatitisa C z novimi zdravili, ki vodijo v popolno ozdravitev.

Na področje virusnih hepatitisov vplivala tudi pandemija

Med letoma 2015 in 2019 se je v svetu delež zdravljenih za hepatitisom C povečal za desetkrat. Vendar pa je leta 2019 v svetu zaradi posledic hepatitisa B ali C umrlo 1,2 milijona ljudi, trije milijoni pa so se na novo okužili. Največja težava je še vedno odkrivanje okuženih, ki se okužbe ne zavedajo in dostikrat pomoč poiščejo šele, ko pride do nenadne odpovedi delovanja jeter ali nastanka raka na jetrih, ki je dokazano povezan z okužbo s HBV-jem ali HCV-jem.

Tudi pandemija covida-19 je posegla na področje virusnih hepatitisov, saj bo v naslednjih letih močno povečala njihovo breme v svetu. Najnovejše statistične projekcije so pokazale, da bo zgolj enoletna zakasnitev v odkrivanju in zdravljenju hepatitisa C v naslednjem desetletju povzročila 44.800 novih primerov raka na jetrih in 72.300 smrti zaradi posledic hepatitisa C.

V Sloveniji hepatitis C zelo dobro obvladujejo, saj so z aktivnim pristopom prvi v svetu popolnoma odstranili okužbo v določenih skupinah bolnikov, kot so hemofiliki, dializni bolniki in okuženi s HIV-om. S strategijo 'odkrivaj in zdravi' so do leta 2020 odkrili že več kot tri četrtine okuženih in jih več kot polovico tudi pozdravili, so še sporočili iz UKC-ja Ljubljana.