Strupenih gob je v Sloveniji veliko, povzročijo lahko okvaro skoraj vsakega organa v telesu. Še posebej je težavno zdravljenje bolnikov, ki so zaužili več različnih gob hkrati, denimo z gobovo juho. Slovenci smo gobam sicer zelo naklonjeni, saj so močno vpete v naš zgodovinski in kulturni prostor, gobarjenje pa marsikomu predstavlja priljubljeno obliko rekreacije, v sporočilu za javnost poudarja vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Miran Brvar s sodelavci.

Ob tem pojasnjuje, da so zastrupitve z gobami najpogostejše poleti in jeseni, ko je glavni čas rasti gob. V zadnjem času je povečano zanimanje za gobe tudi med mlajšimi, o čemer po njihovih navedbah pričajo številne objave na družbenih omrežjih. Opažajo tudi povečano zanimanje za manj znane vrste gob, in ne le za jurčke in lisičke. Zato so zastrupitve z gobami v Sloveniji razmeroma pogoste.

Septembra in oktobra so tako v sklopu 24-urne informativno-svetovalne službe centra za klinično toksikologijo in farmakologijo obravnavali 105 bolnikov, ki so se zastrupili z gobami. Od tega so trije zaužili zeleno mušnico, sedem dežničke, pet bolnikov pa je zaužilo rdečo ali panterjevo mušnico. Veliko ljudi pa zaradi zastrupitve niti ne poišče zdravniške pomoči, opozarjajo.

Ob tem pojasnjujejo, da se velika večina zastrupitev z gobami kaže s slabostjo, bruhanjem in bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po zaužitju gob. Zdravniki pa se najbolj bojijo zastrupitev, kjer se navedeni simptomi pojavijo več kot osem ur po obroku.

Takšen potek je značilen pri zaužitju zelene mušnice, strupenih vrst dežnikov, orjaških dežnikov, nekaterih vrste štorovk in kučmic, ki jih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke. "Tu gre za t. i. amatoksinski sindrom, kjer pride do akutne odpovedi jeter z večorgansko prizadetostjo. Edina možnost ozdravitve je v tem primeru presaditev jeter," pojasnjujejo.

Uživanje gob otrokom odsvetujejo, starejše pozivajo k previdnosti

Na centru za klinično toksikologijo in farmakologijo ljudem svetujejo, naj nabirajo le tiste gobe, ki jih zares poznajo, ali jih kupijo prek preverjenih virov. Mlajši otroci naj gob ne uživajo, posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in nekaterih bolnikih, denimo v primeru razjede na želodcu ali vnetja trebušne slinavke.

Gobe naj ljudje uživajo kot začimbo ali prilogo. Ker gre za težje prebavljivo hrano, naj se izogibajo njihovemu uživanju zvečer. Uporabljene ali primerno shranjene naj bodo na dan, ko so bile nabrane. Za kratek čas jih je primerno shraniti v hladilniku.

V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob naj se posameznik posvetuje z izbranim oz. dežurnim zdravnikom, ki se bo po potrebi posvetoval tudi s centrom za zastrupitve, še pojasnjujejo.