Otroci do tretjega leta starosti so pri nas dnevno zaslonom v povprečju izpostavljeni približno dve uri, 4-, 5- in 6-letniki pa skoraj tri ure. In to kažejo podatki, stari več kot šest let. Kot opažajo strokovnjaki, bi bilo lahko zdaj čezmerne in prezgodnje izpostavljenosti zaslonom precej več. "Imamo že triletnike, ki so pred zasloni več ur dnevno," je povedal Denis Baš s sekcije za primarno pediatrijo.

V čakalnica pediatra Denisa Baša mama triletnika Maja Gaspari odkrito pove: "Trenutno gleda risanke na YouTubu, sam telefon je sicer v uporabi izključno za družinske klice in pri zdravniku." Ob tem doda, da je sin sicer veliko pred televizijo. "Pri tej starosti je zelo težko predvsem usklajevati čas, ker nima občutka, kaj je ena minuta ali ena ura, on bi to imel ves čas," pojasni.

"Sem zelo žalostna vsakič, ko vidim, da otroka v ambulanti, takoj ko zajoka, hočejo zamotiti s telefonom," ob tem pove pediatrinja Anja Radšel. Po opozorilih Špele Reš s Centra pomoči pri čezmerni rabi interneta Logut je za pomirjanje ali uspavanje otroka neprimerno uporabljati njemu prijetne, zabavne vsebine, ki preusmerijo njegovo pozornost. "Otrok s tem razvije neustrezne strategije soočanja, spalne vzorce, prehranjevalne vzorce, kar se kaže v poznejših življenjskih obdobjih," poudarja.

Otroci se lahko začnejo vesti odvisniško

Na predšolske otroke – takrat se možgani najbolj razvijajo – pogosta uporaba zaslonov lahko vpliva zelo slabo. Vse več je dve ali tri leta starih otrok s hudimi primanjkljaji. "Vidimo, da imajo otroci težave pri komunikacijskih veščinah – že kako vstopajo v stik, v dialog, kako vzpostavljajo očesni stik, ali sledijo drugim, ali so pozornostno razpršeni," pojasnjuje logopedinja Anja Koncilija in dodaja, da govor otrok pogosto ni tako bogat in jasen, kot mislijo starši.

Marta Macedoni Lukšič z Inštituta za avtizem in sorodne motnje dodaja, da so otroci bolj nemirni, socialno neorientirani in čustveno manj zreli. "Lahko se aktivirajo tisti centri ugodja v otroških možganih, ki se sproščajo tudi pri tem, ko kakšno koristno stvar uspešno narediš. Možgani nagrajujejo tako vedenje, tako da se otroci lahko včasih ujamejo v to, da se glede naprav odvisniško obnašajo," pa pojasnjuje Damjan Osredkar s kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo v UKC-ju Ljubljana.

To se po navedbah Špele Reš z Logouta kaže tudi v težavah s pozornostjo, koncentracijo, spominom in težjim nadzorovanjem čustev. "Če to projiciramo, bomo čez 15, 20 let imeli v šolah veliko otrok s posebnimi potrebami," opozarja pediater Denis Baš.

Ura pred zaslonom dnevno šele v osnovni šoli

V priporočilih, ki so prvič zapisana tudi pri nas, je zapisano, naj otrok do dopolnjenega drugega leta starosti ne preživlja časa pred zaslonom, kar velja tudi za gledanje risank na televiziji. Od drugega do petega leta se priporoča manj kot ena ura pred zaslonom na dan in še to ob navzočnosti staršev. Šele v osnovni šoli se lahko čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, v prostem času omeji na eno uro na dan.

Pomembna je tudi primerna vsebina, otroci v prvem triletju osnovne šole pa naj nimajo lastnega pametnega telefona ali tablice. Slovenski pediatri uporabo zaslonov v vrtcih in med odmori ali podaljšanem bivanju v šolah odsvetujejo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so otroci pred zasloni več v socialno šibkejših okoljih. Telefon jim pogosto nadomešča varuško, pravijo, podobno pove tudi Maja Gaspari: "Sem samohranilka, živiva sama, televizija je marsikdaj moja rešilna bilka, je tistih pet minut, ko imaš mir in lahko nekaj skuhaš."

Problematiko dodatno poglobila epidemija

Epidemija, šolanje na daljavo in izolacija so mlade dodatno potisnili pred zaslone. A poleg koristne uporabe zaslonov za izvedbo pouka so otroci vseh starosti – tudi zaradi staršev, ki so delali na domu – preživeli na spletu verjetno več časa kot kadar koli prej.

"Prihaja do izgorelosti zaradi čezmerne rabe, tako da je bil učinek definitivno negativen," ugotavlja Špela Reš. V Centru pomoči pri čezmerni rabi interneta Logout so v zadnjem letu opravili skoraj pet tisoč ur svetovalnega dela zaradi čezmerne uporabe zaslonov. To je za tretjino več kot leto prej. Največ težav so imeli mladi zaradi igranja videoiger, družbenih omrežij in gledanja različnih posnetkov.

Kot opozarja predstojnica službe za otroško psihiatrijo v UKC-ju Ljubljana Marija Anderluh, so posebej problematične nasilne vsebine, pornografija, izpostavljanje nerealnim telesnim podobam, vrstniškemu primerjanju in merjenju priljubljenosti na spletnih omrežjih. "Večja je pojavnost motenj hranjenja, ki so se začele v obdobju epidemije," dodaja.

Slovenski otroci so med prvim zaprtjem v povprečju pred zasloni preživeli skoraj sedem ur na dan, od tega je bilo šolskega dela za manj kot štiri ure, kaže evropska raziskava. Skoraj polovica otrok pri nas je poročala, da so zaradi čezmerne uporabe izpuščali obroke ali spanec. Po pojasnilih Osredkarja pretirana raba zaslonov lahko podere cikel spanja in budnosti, kar lahko privede do težav v šoli.

Porast debelosti, težave s hrbtenico, kratkovidnost

Po raziskavi iz leta 2018 skoraj polovica najstnikov igra videoigre od dve do tri ure na dan ali celo več. Desetina kaže znake zasvojenosti z videoigrami, zlasti fantje, desetina pa z družbenimi omrežji, večinoma dekleta. Najnovejše smernice pa so: od 10. do 12. leta naj bo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, v prostem času omejen na v povprečju največ uro in pol na dan, v starosti od 13. do 18. let pa na največ dve uri na dan. Med drugimi težavami so med mladimi tudi zaradi preveč časa, ki ga preživijo pred zasloni, v porastu debelost, slabše gibalne sposobnosti, težave s hrbtenico, kratkovidnost.

Po navedbah Mance Tekavčič Pompe z očesne klinike v nekaterih azijskih državah očala potrebuje že 90 odstotkov šolarjev. Splošno navodilo pri tem je 20-20-20-2. "Vsakih 20 minut, ki jih preživimo za zaslonom, naj otrok za 20 sekund pogleda 20 metrov daleč in pogled izostri. Dvojka pomeni, da naj bi otrok, tako kot odrasli, zunaj zaprtih prostorov preživel najmanj dve uri dnevno," pojasnjuje.

Namen priporočil tudi poenotena komunikacija s starši

Ob druženju na prostem, zadostnem gibanju in spanju, primerni starosti in vsebini na spletu, zmerna uporaba zaslonov – tudi igranje nekaterih videoiger – otrokom ne škoduje, lahko jim celo koristi. Pri tem imajo pomembno vlogo starši in prav njim so namenjena napisana priporočila.

"Predvsem, da poenotimo pogled strokovnjakov, ko komuniciramo s starši, da dajemo vsi enoznačna sporočila," je povedal pediater Denis Baš. "Ne želimo obsojati staršev, ampak jim povedati, na kakšen način je bolje za njihove otroke," je dodal.