Prva pomoč je največje humanitarno dejanje in eden osnovnih gradbenih elementov pri zagotavljanju osebne varnosti in varnosti lokalne skupnosti, so ob mednarodnem dnevu prve pomoči poudarili pri Rdečem križu Slovenije. Letošnje leto z geslom Prva pomoč povsod in za vsakogar poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči.

Prva pomoč vključno z oživljanjem je ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, ki poveča možnost preživetja. Zato menijo, da bi morala prva pomoč postati del osnovne oz. splošne izobrazbe.

Lani je mednarodni dan prve pomoči zaznamovalo geslo Otroci so ambasadorji prve pomoči v svojem lokalnem okolju. Ob tem so pri Rdečem križu poudarili, da bi morala prva pomoč postati sestavni del učnih načrtov že v vrtcih, nato pa tudi v osnovnih in srednjih šolah. Predsednica Rdečega križa Slovenija Vesna Mikuž v poslanici ob mednarodnem dnevu poudarja, da so otroci pomembni izvajalci prve pomoči. "Obvezno usposabljanje šolskih otrok ima največji vpliv na izboljšanje stopnje oživljanja pri mimoidočih," je navedla.

Zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči letno umre na milijone ljudi

Zaposleni in prostovoljci nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca po vsem svetu za prvo pomoč vsako leto usposobijo več kot 23 milijonov ljudi. V enem letu prvo pomoč potrebuje od 67 do 170 posameznikov na 100.000 prebivalcev. Raziskovalci po besedah vodje simulacijskega centra Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Uroša Zafošnika ocenjujejo, da bi v 39 odstotkih primerov lahko preprečili smrt, če bi pravilno nudili prvo pomoč ponesrečencu oz. če bi jo sploh nudili.

K ponesrečencu namreč pristopi in mu pomoč nudi le 58 odstotkov posameznikov. Statistika je še slabša pri uporabi avtomatskega defibrilatorja, ki ga uporabijo v 28 odstotkih primerov.
Vsako leto tako zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči ali neustrezne prve pomoči na milijone ljudi umre ali se spopada z zapleti zaradi nestrokovne oskrbe, navajajo pri Rdečem križu.

Največja napaka je ne pristopiti k poškodovancu

V simulacijskem centru ZD-ja Ljubljana udeležence programa Stisni me močno, ki se ga je doslej udeležilo skoraj 5000 ljudi, nudenja prve pomoči in uporabe defibrilatorja učijo v scenarijih, ki so zelo približani realnemu. V kleti ZD-ja Ljubljana na Metelkovi ulici v Ljubljani je tako parkiran pravi avtomobil, med izvajanjem simulacije pa iz lutke priteče umetna kri.

"Največja napaka je ne pristopiti," je Zafošnik odgovoril na vprašanje, kakšne so morebitne napake posameznikov pri nudenju prve pomoči. Vsem, ki se bodo kadar koli znašli v takem položaju, svetuje, da najprej pristopijo do poškodovanca, ugotovijo, kaj se dogaja, pokličejo številko 112 in prvo pomoč nudijo do prihoda reševalcev. Ob razpoložljivosti defibrilatorja pa poudarja, naj ga posameznik najprej vklopi in prisluhne zvočnim navodilom.

"Populacija je danes zelo mobilna, zato se lahko vsak od nas znajde v položaju, ko mora nuditi prvo pomoč," je dejal Zafošnik. Ob tem vse poziva, naj se pozanimajo o lokacijah avtomatskih defibrilatorjev v bližini njihovih domov in služb ter razmislijo, ali bi, ko bi bilo treba, pristopili k ponesrečenemu in mu nudili prvo pomoč.

Začenja se mesec prve pomoči

Mednarodni dan prve pomoči je hkrati prvi dan meseca prve pomoči, ko bo trajal do 16. oktobra, ki hkrati zaznamuje svetovni dan oživljanja. V tem obdobju se bo v organizaciji 56 območnih združenj Rdečega križa zvrstilo mnogo dogodkov, so še sporočili iz Rdečega križa Slovenije.

Predsednica Mikuž se je prostovoljcem ob tem zahvalila za čas, znanja in izkušnje, ki jih posvečajo prvi pomoči.