Interventno zakonodajo so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim vsebuje dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se denimo lotili z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.
Zakonodajni predlog je obravnaval tudi upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ima na predlagane ukrepe več pripomb. Kot je na novinarski konferenci po koncu seje izpostavila predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Irena Ilešič Čujovič, v predlogu najdejo parcialne rešitve, ki niso bile sprejete v socialnem dialogu. "Dialoga s ključnimi deležniki sploh ni bilo," je poudarila.
Delne rešitve, ki so prepuščene poznejši ureditvi s podzakonskimi akti, pa so nejasne in tudi izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo vedeli, kaj jih čaka. "To gotovo ni dobra popotnica za zagotovitev stabilnosti," je opozorila.
Kritični so tudi do določb, ki posegajo v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po mnenju ZZZS-ja v avtonomijo zavoda. Po besedah Ilešič Čujovičeve predlagani zakon namreč ukinja dogovarjanje partnerjev v zdravstvenem sistemu za cene in obseg storitev ter odločanje o tem skoraj v celoti prenaša na ministra za zdravje oz. na vlado. "Mnenje upravnega odbora je bilo enotno, da tako zelo hiter in nesistemski poseg v sistemski zakon ne more biti ustrezen," je opozorila.
Generalna direktorica: Finančne injekcije se v preteklosti niso obrestovale
Po besedah generalne direktorica ZZZS-ja Tatjane Mlakar se strinjajo, da je treba urediti trenutne težave v zdravstvu, vendar so "pričakovali drugačen pristop k ureditvi sistemskih vsebin". V javnem zdravstvenem sistemu nujno potrebujemo vse zdravstvene delavce, zato je najprej treba uveljaviti strukturne spremembe in druge nefinančne ukrepe, kot je sprememba plačnega sistema, ki bi tudi javnim zdravstvenim zavodom med drugim zagotovil možnost variabilnega nagrajevanja.
Po mnenju ZZZS-ja predlagani interventni zakon uvaja "povsem primerljive ukrepe, kot so jih vzpostavljale prejšnje vlade". Kot je spomnila generalna direktorica, se finančne injekcije v preteklosti niso obrestovale, saj ni bilo učinka na večjo dostopnost do zdravstvenih storitev.
"Če želimo, da bo s sedanjimi ukrepi drugače, je poleg osnovnih strukturnih sprememb treba nujno opredeliti tudi merila za spremljanje dela, saj ni dovolj zagotoviti finančna sredstva, ampak je treba tudi meriti njihov učinek na sistem," je poudarila.
Ob tem je opomnila, da že sedaj večino storitev, pri katerih beležijo dolge čakalne dobe, plačujejo po realizaciji neomejeno, tudi ambulante družinske medicine, a ugotavljajo, da ni pripravljenosti za povečanje storitev. "Morda ravno zaradi nezmožnosti variabilnega plačevanja po storilnosti v nasprotju z delom pri koncesionarjih, kjer je nagrajevanje mogoče po storilnosti, po kakovosti, po izidih zdravljenja," ugotavlja Mlakarjeva.
Ključ do uspešnosti in učinkovitosti delovanja nekega organizacijskega sistema je po njenih besedah izključno "v dobri organizaciji dela, brez izgub zaradi prostega teka v delovanju delovnega procesa, a s primerno razporeditvijo nalog in kompetenc za posamezne strokovne sodelavce, s poštenim merjenjem storilnosti in hkrati poštenim nagrajevanjem tistih, ki delajo več in bolj kakovostno".
Na ZZZS-ju poudarjajo, da je treba najprej zbrati točne podatke
Na ZZZS-ju menijo tudi, da je še pred začetkom uvajanja predlaganih ukrepov treba prečistiti čakalne sezname, saj trenutno ni točnih podatkov o številu čakajočih in dolžini čakalnih dob za posamezno storitev. "To smo v dveh zaporednih nacionalnih razpisih za skrajševanje čakalnih dob dejansko dokazali," je dodala.
Šele točni podatki morajo biti po besedah Mlakarjeve izhodišče, na teh bodo delali primerjavo stanja po zaključku predvidenih ukrepov in šele nato bodo lahko presojali, koliko dodatnega kadra in koliko dodatnih finančnih sredstev potrebujejo za nagrajevanje. Prav tako bo treba zagotoviti finančne vire za izvajanje zakona, saj jih ZZZS nima, je še dejala Mlakar.
Na ZZZS-ju so ob tem pripravili dopolnila, ki obravnavajo njihove pomisleke. Poslali jih bodo v DZ in predlagali, da jih upravičeni predlagatelji vložijo k predlogu zakona. Predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki ga je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, bodo člani odbora DZ-ja za zdravstvo na mizah imeli v sredo, DZ ga bo na izredni seji obravnaval že v četrtek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje