"V Sloveniji je zelo malo dermatologov in še tisti, ki pravzaprav delajo, veliko delajo estetiko. V Ljubljani je 35 dermatologov, ki delajo čiste samoplačniške ambulante," je za Radio Slovenija pojasnila predstojnica dermatološke klinike UKC-ja Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj. Problem dermatologije je, da nima sekundarne, to je specialistične mreže, je opozorila.

Pomanjkanje dermatologov je sicer prisotno po vsej državi. "V Prekmurju imajo v javnem zdravstvu dva dermatologa, enega ali dva imajo tudi na Primorskem, kar je za tako velike regije premalo. Celje ima nekaj več dermatologov, predvsem v bolnišnici, vendar tudi tam nimajo več otroškega oddelka. Dolenjska regija ima dve dermatologinji, ki delata v javnem zdravstvu, Gorenjska trenutno tri," je naštela Planinšek Ručigaj.

V zasebni ambulanti enako plačilo za pol manj dela

Kot je pojasnila, sama dnevno v ambulanti pregleda od 20 do 40 pacientov, nekatere obravnave so daljše, čas je potreben za slačenje, pogosto za daljši pogovor, saj kožne bolezni neredko bolnika prizadenejo tudi psihološko. "Ravno te velike obremenitve v ambulantah so v resnici vodile dermatologe, da so oddajali koncesije in šli v čiste samoplačniške ambulante. Poleg tega se je treba zavedati – pa morda bo to zvenelo, kot da smo dermatologi pohlepni na denar, pa ni tako – za polovico manj dela v zasebni ambulanti dobiš toliko ali pa še več plačila kot v javnem zdravstvu," je opozorila.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa bo vrste dermatologov v javni mreži še zdesetkala, denimo v Ljubljani "Po predvidevanjih bo odšla okoli tretjina dermatologov, mislim, da nas bo ostalo 12," ocenjuje Planinšek Ručigaj. Zdravniki bodo ostali v javni ustanovi le, če bodo razmere za delo enake kot v zasebni ambulanti, verjame predstojnica ljubljanske dermatologije in upa, da bo ministrstvo za zdravje v dobrobit bolnikov prisluhnilo tovrstnim argumentom.