Raziskava, ki je del evropskega projekta Eurohelican, se bo nadaljevala s spremljanjem uspešnosti zdravljenja bolnikov in s pripravo strokovnih podlag za mednarodna priporočila pri programu preventive raka želodca. Te bodo tudi osnova za morebitno vzpostavitev državnega presejalnega programa po vzoru že obstoječih in uspešnih programov Dora, Zora in Svit.

Čeprav v mariborskem Zdravstvenem domu z odzivom vabljenih na testiranje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori niso najbolj zadovoljni – odzval se je namreč le vsak četrti vabljeni –, pa so po besedah direktorja Jerneja Završnika med dva tisoč tistimi, ki so se testirali, našli "14 odstotkov takšnih, ki so pozitivni, so bili potem ustrezno dotestirani in so tudi v postopku zdravljenja".

In prav to je ključno, pravi strokovni vodja pilotne raziskave v Sloveniji, specialist gastroenterolog Bojan Tepeš: "Če ozdravimo okužbo, preprečimo nastanek raka na želodcu od 60 do 89 odstotkov."

Presejalno testiranje je le prvi korak. Raziskovalni projekt se bo zdaj nadaljeval s spremljanjem uspešnosti zdravljenja in s pripravo strokovnih podlag – tudi stroškovnih – za mednarodna priporočila pri programu preventive. "Pričakujemo, ko bo analiza tudi za Slovenijo narejena, in to bo v naslednjih treh mesecih, da bi tak program za Slovenijo lahko bil, kot pravijo Angleži, 'cost saving', torej v nekaj letih bi se lahko zgodil preobrat in bi v Sloveniji za zdravljenje bolnikov z rakom na želodcu zavarovalnica plačala manj, veliko manj, kot pa bodo stroški takega preventivnega testiranja," pojasnjuje Tepeš.

Zadnji del naloge in odločitev o še enem preventivnem programu bo ob pomoči stroke morala sprejeti država. Ob tem pa Tepeš navaja primer Japonske, kjer s presejalnim programom pozdravijo 1,4 milijona ljudi letno, pojavnost raka na želodcu pa se je v zadnjem desetletju na ta račun bistveno zmanjšala.