Rak želodca je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti tega onkološkega obolenja na svetu. Stopnja preživetja je relativno nizka, zgodnje odkrivanje pa zato toliko pomembnejše, poudarja družinska zdravnica mariborskega Zdravstvenega doma Nataša Maguša Lorber. "V zgodnjih fazah v bistvu ne dela nobenih težav. Ko se pojavijo težave, pa je po navadi rak že razširjen. Bolniki najpogosteje navajajo bolečine v trebuhu, hujšajo," je pojasnila.

V presejalnem testu odkrivajo bakterijo Helicobacter pylori, s katero je okužena polovica svetovnega prebivalstva in četrtina prebivalcev Slovenije. Približno 80 odstotkov vseh okuženih je sicer brez bolezenskih znakov, najpogosteje pa se človek okuži že v otroštvu. "Okužimo se po navadi do 10. leta. Prenos same bakterije je oralno-fekalen, torej bistvu z okuženimi rokami," je dejala Maguša Lorber.

Sorodna novica Četrtina okužena z bakterijo, ki povzroča raka. Odziv na presejalni program slab.

K sodelovanju pri presejalnem testu raka želodca na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v ZD-ju Maribor vabijo vse zavarovance, stare od 30 do 34 let, ki jih pozivajo, naj se obrnejo na izbranega zdravnika ali javni zavod. Ob tem zdravnica poudarja, da je na mariborskem območju odziv relativno slab.

"Ne dosegamo niti 30 odstotkov. Ugotovili smo, da je v bistvu prevalenca te okužbe nekoliko nižja, kot smo sicer pričakovali. Pred leti se je govorilo o okoli 20-odstotni prevalenci, zdaj v našem testiranju in tudi v ljubljanski študiji pa ugotavljajo, da je prevalenca te okužbe nekje okrog 12- do 13-odstotna," je dejala.

Testiranje poteka z odvzemom krvi. Tisti s pozitivnim izvidom nato opravijo še dihalni test. Zdravljenje bakterije je z antibiotiki razmeroma enostavno in prav zato je preventiva po besedah Nataše Maguše Lorber tako pomembna. V Sloveniji je sicer odkritih okrog 500 novih primerov raka želodca na leto, preživetje bolnikov pa je ravno zaradi poznega odkritja bolezni slabo.