Pandemija covida se nanaša na širjenje nalezljive bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Prve primere tega so odkrili na Kitajskem decembra 2019, nato se je hitro razširil po vsem svetu. WHO je zaradi tega 30. januarja 2020 bolezen, ki so jo poimenovali covid-19, najprej razglasila za svetovno grožnjo javnemu zdravju, 11. marca je sledila razglasitev pandemije.

Po triletnem obdobju, ki so ga zlasti v prvih dveh letih zaznamovali ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, WHO poudarja, da pandemije še ni konec – bila naj bi v prehodni fazi – in ohranja s tem povezane izredne razmere. Poudarjajo še vedno veliko število ljudi, ki umrejo za covidom, zdravstvene ustanove pa naj bi bile marsikje še preobremenjene.

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je sicer konec januarja priznal, da je svet v veliko boljšem položaju kot pred letom dni, ko je bil, denimo, val različice omikron na vrhuncu in je WHO tedensko poročal o več kot 70.000 smrtnih primerih. Konec februarja je organizacija v enem tednu naštela nekaj več kot 6000 smrti zaradi covida, na vrhuncu pandemije januarja 2021 pa celo več kot 100.000.

Na ukrepe v posameznih državah razglašene izredne razmere nimajo vpliva, saj o njih odločajo države same. V nasprotju s predhodnima dvema letoma je zadnje leto minilo zlasti v znamenju odpravljanja še preostalih omejitev javnega življenja.

Maske se počasi poslavljajo

Med zadnjimi ukrepi, ki počasi izginjajo, je, denimo, nošenje mask v določenih javnih prostorih, zlasti bolnišnicah in javnem prevozu. Nekatere države že odpravljajo tudi obvezno izolacijo za okužene, čeprav WHO uradno še vedno priporoča desetdnevno izolacijo za okužene s simptomi in petdnevno, če ne čutijo znakov bolezni. V Avstriji bodo, denimo, vse protikoronske ukrepe odpravili 30. junija, v ZDA pa 11. maja.

Po treh letih najstrožjih omejitev na svetu v okviru politike ničelne tolerance je nenadoma veliko večino ukrepov decembra lani odpravila tudi Kitajska. Sledili so skokovit porast okužb, poročila o preobremenjenih bolnišnicah in veliko umrlih, med katere pa je Kitajska štela le tiste, ki so umrli neposredno zaradi dihalne odpovedi, povezane s covidom. Sredi februarja je Peking razglasil zmago nad covidom.

Kljub vsesplošnemu umirjanju razmer WHO še vedno opozarja na pomen cepljenja in premalo ustrezno cepljenih, češ da bo novi koronavirus, ki se pojavlja v vedno novih različicah in podrazličicah, v bližnji prihodnosti zagotovo ostal patogen pri ljudeh in živalih. Doslej je bilo po podatkih organizacije razdeljenih več kot 13 milijard odmerkov cepiva.

WHO države poziva, naj pripravijo dolgoročne akcijske načrte za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje okužb ter ostanejo pozorne tudi po morebitni odpravi izrednih razmer.

Opozorila pred novo pandemijo

Z več strani prihajajo tudi opozorila, da svet kljub izkušnji s covidom ni ustrezno pripravljen na morebitno novo pandemijo. Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je nedavno opozorila, da bi priprave na prihodnje pandemije morale vključevati krepitev zaupanja javnosti v cepljenje in zdravstvene ukrepe. Svet bi moral odpraviti tudi neenakosti na področju zdravstva.

Ključnega pomena za nadaljnji boj proti covidu oziroma da bi se izognili morebitni novi pandemiji, naj bi bilo tudi poznavanje izvora covida. A po treh letih polemike še naprej sproža vprašanje, ali je virus na človeka prenesla žival ali pa je morebiti ušel iz laboratorija v Vuhanu.

Slednje je nedavno kot verjeten izvor širjenja bolezni označilo več organov ZDA, v Pekingu pa kot doslej to teorijo ostro zanikajo. Pri WHO-ju poudarjajo, da za zdaj "vse hipoteze o izvoru ostajajo na mizi".

Prav te dni sicer mineva tudi 20 let, odkar je WHO kot grožnjo prepoznala v novem koronavirusu sorodnem, manj nalezljivem, a bolj smrtonosnem virusu SARS-CoV, znanem tudi zgolj kot sars.

Prvič so ga uradno prepoznali konec februarja 2003 med izbruhom na Kitajskem, ki se je razširil še v štiri države. V naslednjih štirih mesecih se je virus razširil v več kot 20 držav v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Evropi in Aziji. Glede na podatke WHO je vsega skupaj zbolelo 8098 ljudi, od tega jih je 774 umrlo.