Potem ko je vlada v torek na dopisni seji podprla namero za razvoj in izvajanje študija medicine na Univerzi na Primorskem, kar je premier Golob napovedal v ponedeljek v državnem zboru, je danes s primorsko univerzo Golob podpisal namero o izvajanju študija medicine na tej univerzi.

"Do aprila 2025 smo se zavezali, da posredujemo vlogo na Nakvis, do takrat bodo znani vsi izvajalci vseh predmetov v skladu s pravili igre," je napovedala rektorica Kutnar. Po njenih besedah jih čaka veliko trdega dela in polen pod noge, vendar se tega ne bojijo, ker "so trdna univerzitetna skupnost, ki ve, kaj si želi, kaj zmore in kaj mora". Lažje pa jim bo, ker imajo močno podporo lokalnega okolja, je dodala.

Sorodna novica Tretja medicinska fakulteta? Beović svari: Brez ustreznega kadra ne bo šlo.

Univerza na Primorskem je najprej zagnala gradnjo nove stavbe Fakultete za vede o zdravju v neposredni bližini izolske bolnišnice, zdaj pa želi vanjo umestiti nov program, je poudaril predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker postopek za gradnjo stavbe Fakultete za vede o zdravju že poteka, pred dvema tednoma je bila namreč izbrana idejna zasnova. "Ne gre za to, da bi najprej prosili za denar in potem razmišljali, kako ga porabiti, ampak so najprej realizirali en projekt, nakar so ga nadgradili s tistim, kar v tem trenutku v Sloveniji najbolj potrebujemo," je poudaril.

Čeprav je splošno znano, da zdravnikov primanjkuje, doslej ni bilo narejenega nič, je ocenil premier. "Trudili smo se povečati število vpisnih mest, začela se je investicija v Medicinsko fakulteto v Ljubljani, zagotovljen je denar, da bi se lahko podobno začelo tudi v Mariboru, ampak verjamem, da se bo največji premik zgodil tukaj, v Izoli."

Premier je že v ponedeljek v DZ-ju napovedal, da se bo vlada zavezala, da bosta pri razvoju novega študijskega programa podporo zagotavljali ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za zdravje.

Stroka ima pomisleke predvsem zaradi pomanjkanja pedagoškega kadra

Stroka je izrazila pomisleke ob napovedi ustanovitve nove medicinske fakultete, med drugim sta dekana ljubljanske in mariborske fakultete opozorila na pomanjkanje pedagoškega kadra.

"Verjamem, da imamo v Sloveniji postavljene standarde za kakovosten študij, tako kot imamo postavljene standarde za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu, in popolnoma zaupam v Univerzo na Primorskem in v ta študijski program, ki je v razvoju," je ob današnjem podpisu dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič se je med drugim spomnil kritik in nasprotovanj tudi med ustanavljanjem fakultete v Mariboru. Poudaril je, da je za kakovost študijskega programa zadolžena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Ta bo z izbranimi strokovnjaki preverila obstoj vseh zahtevanih pogojev.

Minister Papič je dejal, da zaradi načrtov in vlaganj v okviru Univerze na Primorskem ne bo ogrožen noben projekt drugih dveh medicinskih fakultet. "Niti en projekt za preostali dve fakulteti zaradi teh aktivnosti ne bo ogrožen niti z enim evrom," je zagotovil Papič. Kot je pojasnil, še vedno podpirajo postopno povečevanje vpisa v Ljubljani in Mariboru, vendar je tam treba zagotoviti nove prostore, pri tem pa se zapleta s pridobivanjem projektne dokumentacije. Ob tem je opozoril, da je tudi v Ljubljani in Mariboru treba povečati kapacitete za klinično prakso. Ob tem je postavil vprašanje, "zakaj se čaka" s habilitacijami zdravnikov v bolnišnicah v Celju in Novem mestu. "Vse primerne klinike morajo čim prej začeti zagotavljati klinične prakse, potem pa lahko začnemo povečevati vpisne številke," je opozoril.

Na dvome o tem, da bodo na Primorskem izobraženi zdravniki enako kakovostni kot tisti z ljubljanske fakultete, je rektorica Kutnar odgovorila s primerjavo z ustanavljanjem raziskovalnega inštituta Innorenew. Po besedah rektorice ob predstavitvi pobude pred 12 leti nihče ni verjel, da jim bo uspelo, danes pa imajo na inštitutu, ki mu je EU zaupal vodenje projekta evropskega Bauhausa, zaposlenih več kot 60 strokovnjakov z gradbenega področja, "pa zaradi tega drugi dve univerzi nimata nič manj strokovnjakov".