Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti je šel skozi javno razpravo. Ministrstvo za zdravje je na tej podlagi nekoliko spremenilo novelo, je na novinarski konferenci povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Besedilo je zdaj na mizi strateškega sveta za zdravstvo, šlo je tudi v medresorsko usklajevanje.

Delne zaposlitve pri zasebniku

Spremembe je kratko predstavila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar. Poudarila je, da razmejitev med javno zdravstveno mrežo in čisto zasebno zdravstveno dejavnostjo ostaja. "Zaposleni v javnih zavodih ne bodo smeli po pogodbi opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih. Ostaja pa seveda možnost delnih zaposlitev. Namreč, zakon predvideva, da če gre za delno zaposlitev, torej za delavca, ki je najmanj 40 odstotkov zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, se lahko ob upoštevanju vseh pogojev, ki veljajo za izdajo soglasja, torej ob tem, da naredi dovolj dela, da ne odklanja dela pri javnem zdravstvenem zavodu, da dežura, da dela nadure, v vseh teh primerih lahko dobi dovoljenje za delno zaposlitev pri izvajalcu tudi zunaj mreže," je dejala.

"Govorimo torej samo o zaposlitvah, o situacijah, ko bo izvajalec izven javne zdravstvene mreže nase prevzel del stroškov tudi za dopuste, tudi za izobraževanja in tako naprej, tako da to bo omogočeno. Medtem ko delo po pogodbah izven javne zdravstvene mreže ostaja nedovoljeno, tako kot do zdaj," je dodala.

Ministrstvo s predlagano spremembo cilja predvsem na tista področja zdravstva, kjer je obseg čistega zasebnega zdravstva velik, denimo pri plastični in maksilofacialni kirurgiji.

Na novinarsko vprašanje, ali poskušajo s tem ugoditi zdravnikom, ki med drugim napovedujejo ustavno presojo, je ministrica odgovorila: "Mi želimo z vsemi spremembami zakona predvsem urediti zdravstveni sistem tako, da zagotovimo dostopnost in kakovost. Se pravi, ne gre za to, da bi ugodili enemu ali drugemu. Gre za to, da pacientom zagotovimo, da bo zdravstveni sistem deloval optimalno, da zagotovimo dostopnost v prav vseh dejavnostih do kakovostnih zdravstvenih storitev."

Ostale spremembe se nanašajo na nekoliko drugačno definicijo bolnišnične dejavnosti, prilagojene pogoje za direktorje itd.

Prilagojeno nagrajevanje

Kot so večkrat napovedali, bodo zaposlene v javnem zdravstvu skušali zadržati z nagrajevanjem. Prenova plačnega sistema javnega sektorja bo zaposlenim prinesla možnost mesečnega dodatka v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca za doseganje nadpovprečnih rezultatov in nadomeščanje sodelavcev. Za preseganje izpolnjevanja programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa do 50 odstotkov osnovne plače.

Zadnja različica po besedah Humarjeve še vedno predvideva možnost dodatnega dela zaposlenih po davčno ugodnejših podjemnih pogodbah. Te bi bile namenjene zelo ozki skupini zdravstvenih delavcev, ki bodo opravljali storitve s seznama ministrstva za zdravje. Gre za storitve, ki jih bodo opravljali kot dodatno popoldansko delo pri lastnem delodajalcu.

Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je pojasnil, da se bo svet zdaj ukvarjal predvsem z realizacijo zakona. Pripomb nima veliko, predlogu ne nasprotuje, opozarja pa na možne težave, denimo pri neaktivnosti vodstev bolnišnic, je povedal.

Kritičen je bil do nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo noveli zakona, saj po njegovih besedah govorijo "pravljice o skrbi za javno zdravstvo, zadaj pa je skrb za nekaj drugega". "To ni vojna proti zasebnikom in proti ne vem komu, je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke, ti pa bodo prizadeti," meni o noveli zakona.

Nekaj dodatnih izjem

Po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije so v predlogu novele tudi razširili seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno zamejeno. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva.

Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu. Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija transplant ter v enotah za zaščito, reševanje in pomoč uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu, še poroča STA