Na Brdu pri Kranju poteka slovesnost ob 100-letnici delovanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na kateri so predstavili najpomembnejše mejnike in dosežke na področju javnega zdravja v Sloveniji. Častna pokroviteljica obletnice, predsednica republike Nataša Pirc Musar, se je ob tem zaposlenim na inštitutu zahvalila za njihov prispevek k boljšemu javnemu zdravju.

NIJZ kot institucija prispeva k ozaveščanju in prepoznavanju tako pozitivnih kot negativnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje prebivalcev, ter spodbuja odločitve za kakovostnejši življenjski slog, je poudarila predsednica.

"Prav vi na NIJZ-ju izvajate veliko preventivnih programov, ki prispevajo k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije. Ne smemo pozabiti, da le zdravi prebivalci lahko veliko prispevajo k ekonomski in družbeni rasti države," je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je povedal, da je 100 let javnega zdravstva velik dosežek, ki ga je vredno praznovati.

Na inštitutu omogočajo strokovno podporo pri oblikovanju strategij in politik na področju javnega zdravja ter so ključni partner pri krepitvi in ohranjanju javnega zdravja v Sloveniji, je poudaril. Ob tem je dejal, da je po mnenju nekaterih mednarodnih institucij Slovenija ena od vodilnih držav v Evropi na področju preventive in presejalnih programov, tudi zaradi NIJZ-ja.

Gabrovec: Eden najpomembnejših dosežkov 21. stoletja

Generalni direktor NIJZ-ja Branko Gabrovec je spomnil na nedavno obdobje epidemije covida-19 in dodal, da sta prav preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni eden najpomembnejših dosežkov 21. stoletja.

Poleg obravnave nalezljivih bolezni pa javno zdravje bogatijo tudi drugi pomembni dosežki in mejniki – laboratorijska diagnostika, pa tudi prepoznavanje in obvladovanje tveganj nenalezljivih bolezni, med njimi odvisnosti, je pojasnil.

Na slovesnosti so izpostavili tudi številne dosežke na področju javnega zdravja v Sloveniji, med njimi, da smo v Sloveniji ohranili obvezno cepljenje otrok in mladostnikov, preventivno delovanje v srednjem življenjskem obdobju pa je vodilo v podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Inštitut med drugim deluje tudi na področju zmanjševanja uporabe tobačnih izdelkov in na področju skrbi za duševno zdravje.

Dogodka so se udeležili tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, direktorica Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Andrea Ammon, direktor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami Alexis Goosdeel in regionalni evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Henri P. Kluge.

Kluge izpostavil uspehe Slovenije med epidemijo covida

Kluge je za Slovensko tiskovno agencijo poudaril, da Slovenija na področju javnega zdravja beleži velike uspehe. Tako je bila denimo ena redkih držav, ki med epidemijo covida-19 ni ustavila presejalnih programov za raka. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje s civilno družbo na področju javnega zdravja in dobro povezanost primarne ravni zdravstva s službami javnega zdravja in duševnega zdravja.

Med izzivi za prihodnost, ki ne veljajo le za Slovenijo, pač pa vse države, pa je izpostavil zmanjšanje umrljivosti zaradi preprečljivih vzrokov - alkohola, tobaka, debelosti in pomanjkanja gibanja.

Opozoril je tudi na problematiko izgorevanja zdravstvenih delavcev po obdobju epidemije covida-19. Posamezniki morajo o tem spregovoriti, je poudaril. Problematika je, kot je pojasnil, povezana s kadrovskimi težavami v zdravstvu. Rešitve vidi tudi v prenosu dela kompetenc z zdravnikov na medicinske sestre in babice, vlade pa morajo poskrbeti za dobre delovne pogoje in dobre plače.

Letos zaznamujemo 100 let javnega zdravja in 100 let NIJZ-ja. NIJZ ima dolgoletno tradicijo, saj začetki njegove dejavnosti segajo na začetek prejšnjega stoletja. Julija leta 1923 so namreč v Ljubljani slovesno odprli Higienski zavod.