Z gostjo Odmevov, novo ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, se je pogovarjal avoditeljica Tanja Starič.

Zdravstvena reforma je na vrhu prednostnih nalog vlade, vi pa govorite samo o popravkih in izboljšavah. Kaj to pomeni – je reforma umaknjena z dnevnega reda?
Absolutno ne! Zdravje ostaja naša prva prioriteta, tudi naša največja vrednota, ne govorimo zgolj o popravkih, govorimo o spremembah, ki jih bomo postopoma in nenehno uvajali v sistem, zato da ga izboljšamo.

Sorodna novica DZ imenoval Valentino Prevolnik Rupel za novo ministrico za zdravje

Torej izboljšanje, ne pa sprememba sistema, če vas prav razumem?
Spremembe, ki bodo vodile v izboljšanje zdravstvenega sistema.

Ali bo eden prvih ukrepov, ki ga boste predlagali, višji obvezni prispevek? ZZZS meni, da bi morala ta premija biti vsaj 10 evrov višja.
Gre za obvezni zdravstveni prispevek, ki je v zakonu določen, in bo ostal na višini 35 evrov do konca leta 2024. V letu 2025 pa je predvidena valorizacija tega zneska. Ves manko sredstev, ki bi morda nastal zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, bo krit iz integralnega proračuna.

Zdaj je veliko varčevanja – bo v zvezi s tem morda prišla še kakšna sprememba?
Ne, ostalo bo tako, kot je.

Predvsem Levica meni, da ni pravično, da tisti z velikimi plačami in tisti, ki imajo najmanj, plačajo enako. Bo prišlo do progresivne lestvice?
Kot sem rekla, do konca leta 2024 ne, po tem datumu pa razmišljamo o tem, kako bi bilo mogoče zagotoviti najbolj optimalno rešitev, ki bi bila tudi solidarna. Zviša se prispevna stopnja za zdravstvo, ki zaobjame čim večji delež prebivalstva – tako upokojence kot aktivno prebivalstvo, se pravi čim širšo bazo – in pa dvig prispevne stopnje.

Ne pa razlike med tistimi, ki zaslužijo več, in tistimi, ki imajo manj?
Saj to so razlike, zato ker se prispevki plačujejo od bruto-bruto osnove.

Napovedali ste spremembe košarice pravic – kakšne?
Zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje je košarica zdaj nedefinirana. Vse storitve so krite do 100 odstotkov, prej ni bilo tako, tako da se nam je košarica že spremenila. Gre za vprašanje, ali bomo storitve, pri katerih so v preteklosti, odkar smo imeli dopolnilno zavarovanje, bolj naraščale tiste storitve, ki so v večjem deležu krite iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prenesli v celoti ali ne. O tem mora odločati stroka, kaj prenesti, kaj pa ne. V sodelovanju s stroko bomo to določili.

Kaj bo z nenujnimi prevozi na dialize ali na obsevanje raka? Ali bodo plačevali iz lastnega žepa? Bodo nastajale nove zavarovalnice?
Točno tako, točno to dilemo imamo tudi mi. Treba se bo usesti, določiti s stroko, kaj vključiti v košarico in kaj ne. Niso tu samo nenujni reševalni prevozi, to sem pač dala kot primer. Gre tudi za vmesno listo (zdravil, op. n.), ki je še večji problem, gre za zdraviliška zdravljenja ipd. Gre za vse tiste storitve, ki so bile do zdaj v večjem deležu krite iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Čakalne dobe. Kako se jih boste lotili in kdaj lahko pričakujemo prve rezultate?
Pri čakalnih dobah veste, da zelo naraščajo že dolgo, zato je prva stvar, ki jo moramo narediti, pridobiti natančne podatke, koliko je čakajočih. Kot sem pokazala na zaslišanju, ste videli, da podatki dejansko ne držijo, zato jih moramo najprej razčistiti. Na nerazčiščenih podatkih žal ne moremo sprejeti pravih ukrepov. Lotili se bomo protokola o urejanju čakalnih seznamov. S tem se že ukvarjamo skupaj z izvajalci, določili bomo postopke, kako se človek, pacient, vpiše v čakalni seznam in kdaj dobimo termin. Kaj je najbolj optimalen način? Ta način je treba poenotiti za vse izvajalce.

Koliko časa?

Težko rečem, upam pa, da čim prej. Ker čakamo že dolgo in čakalne dobe že dolgo naraščajo.

Civilna iniciativa Glas ljudstva je pripravila predlog svoje zakonodaje. Poudarek je na t. i. dvoživkah, oni predlagajo, da se to ukine, da tisti, ki so zaposleni v javnem sistemu, ne delajo popoldne še pri zasebniku. Kakšno je vaše stališče?
Zagovarjam javni sistem, javno mrežo, pri nas vemo, da jo sestavljajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji. Ta sistem je nekoliko nepregleden, zamegljuje situacijo, težava je, da ga zaradi te specifičnosti, ki ne obstaja v drugih evropskih državah, težko primerjamo. Težko raziščemo, kakšne so prakse v drugih državah, kako so razmejili stvari, da bi to prenesli k nam. To je čisto specifičen sistem, zato bomo res morali sprejeti odločitev, narediti pregled, do kakšnih nepravilnih praks prihaja. Čim bolj moramo izenačiti javne zdravstvene zavode s koncesionarji, tam, kjer je mogoče.