Zdravniki poudarjajo, da je treba imeti zdravila med potjo v ročni prtljagi.  Foto: EPA
Zdravniki poudarjajo, da je treba imeti zdravila med potjo v ročni prtljagi. Foto: EPA

Romana Rakovec iz Lekarniške zbornice je na novinarski konferenci opozorila, da lekarne počitniških oziroma potovalnih lekarn nimajo pripravljenih kot vnaprej sestavljen paket. "Lekarniški farmacevti moramo zagotavljati pravilno, varno in predvsem racionalno uporabo zdravil, zato mi ne svetujemo nakupov kar povprek, ampak samo tisto, kar je res potrebno," je poudarila. Pri izbiri potovalne lekarne je tako treba upoštevati predvsem starost in zdravstveno stanje popotnika, način potovanja, trajanje in kraj potovanja in razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicinskega osebja v tem okolju. "Če se dopustuje v bližnji okolici, v južnih krajih oziroma naših sosednjih državah, se mi zdi, da se s tem ni treba preveč ukvarjati, ker je zdravstvena služba v teh krajih dokaj razvita," je dejala Rakovec.

Ko se odpravljamo na kakršno koli potovanje, moramo sicer kljub temu pomisliti na nekaj osnovnih zdravil in sredstev za prvo pomoč, kot so sterilna gaza, povoji, varnostne zaponke, vodoodporni obliži, škarje, pinceta za klope, razkužilo in mazilo za rane. Farmacevtka je opozorila tudi na izdelke za zaščito pred soncem , pri čemer svetuje predvsem kreme za sončenje z visokimi in kontroliranimi zaščitnimi faktorji, pa tudi izdelke za nego kože po sončenju. "To velja tako, če gremo na morje, kot če gremo v hribe. Najučinkovitejša zaščita je mehanska – da se soncu ne izpostavljamo več, kot je nujno, če pa smo na soncu, je najučinkovitejša zaščita z oblačili," je poudarila.

V vsako potovalno lekarno spadajo tudi izdelki za preprečevanje ali odpravljanje blažjih zdravstvenih težav, kot so sredstva za zaščito pred piki žuželk, izdelki za odpravljanje težav po piku, izdelki za lajšanje težav pri potovalnih boleznih, sredstva za lajšanje driske, sredstva za nadomeščanje elektrolitov oziroma izgubljenih soli, priporočljivo je imeti tudi kakšno sredstvo za odpravljanje zaprtja. Rakovec je dodala še zdravila proti alergijam in za blažitev težav pri alergijah, za zniževanje povišane telesne temperature, za odpravljanje blagih bolečin, glavobola, zobobola in pa zdravila za lajšanje želodčnih težav.

Kaj spada v potovalno lekarno?

Zdravila spadajo v ročno prtljago, pri nakupovanju v tujini potrebna previdnost

Kot je opozorila, je stabilnost zdravil sicer nadzorovana do temperature 25 stopinj Celzija, zato je treba poskrbeti za njihovo ustrezno zaščito, zlasti med prevažanjem. Tako kot visoke temperature so za zdravila problematične tudi zelo nizke temperature. "To moramo imeti v mislih predvsem takrat, ko potujemo z letalom, zato zdravila vedno spadajo v ročno prtljago in so z nami v prostorih za potnike," je dejala. Poleg tega je poudarila, da morajo biti zdravila vedno spakirana v originalnih embalažah, skupaj s priloženimi navodili za uporabo, že pred potjo pa je treba preveriti tudi rok uporabe.

Kot poudarjajo na Lekarniški zbornici, je nakupovanje zdravil v lekarnah znotraj EU-ja varno, pozorni pa moramo biti, ko zdravila kupujemo v tretjih državah, zlasti v Aziji in Afriki. Foto: Reuters
Kot poudarjajo na Lekarniški zbornici, je nakupovanje zdravil v lekarnah znotraj EU-ja varno, pozorni pa moramo biti, ko zdravila kupujemo v tretjih državah, zlasti v Aziji in Afriki. Foto: Reuters

Ob tem je k previdnosti pozvala tudi pri nakupovanju zdravil v tujini. "Če kupite zdravilo v lekarni, je gotovo, da ni ponarejeno in da je varno, kakovostno in učinkovito. To velja za EU. Za druge predele sveta ne velja ravno 100-odstotno. So območja na svetu, kjer se pojavljajo ponarejena zdravila, pogosto je to v azijskih in afriških državah. Tam je treba biti posebej pozoren," je poudarila.

Pri ponarejenih zdravilih namreč obstaja tveganje, da ne bo učinkovalo, zelo pogosto pa so tudi tveganja, da so učinkovine napačne oziroma da so pridane celo učinkovine, ki so zdravju škodljive, ali pa da je bilo zdravilo shranjevano in proizvajano v okoliščinah, kjer so stekle določene kemijske reakcije, ki so spreminjale učinkovine in so lahko nevarne za zdravje. "Pri nas moramo biti na to pozorni pri nakupovanju zdravil prek spleta. Tudi pri nas spletna prodaja ni varna pred tem," je dodala farmacevtka.

Kronični bolniki morajo s seboj vzeti rezervno zalogo zdravil

Zdravnica Nena Kopčavar Guček je na novinarski konferenci opozorila, da so v poletnem času med odraslimi ljudmi najbolj ranljivi kronični bolniki. "Prvo pravilo je, da s seboj vzamemo dovolj vseh zdravil, ki jih jemljemo. Za malo več dni, kot boste odstotni – velikokrat se zgodi, da se kaj preloži, da kaj zamudimo, da je trajekt preveč poln, da je polet odložen – vzemimo si nekaj rezerve," je pozvala kronične bolnike, ki se odpravljajo na potovanje. Vsem, ki trpijo za kroničnimi boleznimi, je ob tem svetovala, da naj na potovanje vzamejo tudi zadnje izvide in različne kartice, zdravila pa naj imajo v času potovanja ves čas v ročni prtljagi.

Med "železni repertoar" vsake potovalne lekarne je sicer umestila paracetomol, ki je prosto dostopen brez recepta. S z njim si lahko težave lajšamo, denimo, ob blažjih zobobolih ali glavobolih in nam tako ni potrebno "za čisto vsako malenkost vznemirjati okolice in sebe ter iskati pomoč v času, ko si jo lahko vsaj začasno nudimo tudi sami".

V poletnih mesecih je treba biti pozoren tudi na zadostno količino vode. Kot je dejala Kopčavar Guček, dehidracija najbolj grozi otrokom in starejšim. Ob tem je opozorila, naj se v najbolj vročih delih dneva izogibamo delu in športnim dejavnostim, za ustrezno količino vode pa moramo poskrbeti tudi na potovanjih z avtomobilom. Opozorila je tudi na pretirano izpostavljanje soncu. Kot je dejala, za aktivacijo vitamina D, med 10. in 16. uro zadostuje 20 minut izpostavljenosti sončnim žarkom, pri čemer je dovolj, da jim izpostavimo obraz in roke. Zdravniki sicer v tem času svetujejo izogibanje soncu in uporabo kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, ki jo je treba na telo nanesti na vsake dve do tri ure.

Po priporočilih zdravnikov in farmacevtov se je soncu v najbolj vročih delih dneva treba izogibati in se pred sončnimi žarki ustrezno zaščititi. Najučinkovitejša zaščita so sicer oblačila. Foto: BoBo
Po priporočilih zdravnikov in farmacevtov se je soncu v najbolj vročih delih dneva treba izogibati in se pred sončnimi žarki ustrezno zaščititi. Najučinkovitejša zaščita so sicer oblačila. Foto: BoBo

Zdravstveno zavarovanje in ambulanta za popotnike

Ob tem je poudarila, da je "najpomembnejše zdravilo" tudi zdravstveno zavarovanje. "To velja za vsakogar, odrasli pa smo odgovorni tudi za svoje otroke. Priporočam, da se uredi mednarodno zdravstveno zavarovanje, ki je za evropski prostor pravzaprav brezplačno. Pri zavarovalnici, kjer ste zavarovani, mednarodno kartico lahko naročite po internetu ali osebno. Tisti, ki se boste podali na kakšne avanture na druge celine, pa jim priporočam sklenitev zdravstvenega zavarovanja za območje, kamor potujete in tudi za vse države, skozi katere potujete. Če letite skozi Nemčije v Južno Afriko, se vam lahko tudi na letališču v Frankfurtu kaj zgodi," je opozorila.

Za tiste, ki se odpravljajo v bolj oddaljene kraje, je na NIJZ-ju na voljo ambulanta za popotnike. "Tja se da naročiti na konzultacijo, s seboj pa morate prinesti seznam držav, kamor boste šli, datume in podatke, v katerih krajih znotraj države se boste zadrževali. Nekatere bolezni, predvsem nalezljive, glede na monsunsko obdobje v posameznih državah nihajo, zato je zelo pomembno vedeti, kje in kdaj se boste zadrževali, da vam zdravniki znajo svetovati ustrezno zaščito z zdravili ali pa celo cepljenja," je pojasnila Kopčavar Guček.

Med otroci pogosta potovalna slabost in vnetja ušes

Težave, s katerimi se na potovanjih najpogosteje spopadajo otroci, je predstavil pediater Denis Baš. "Kar veliko otrok, predvsem med 6. in 12. letom, ima na potovanjih z različnimi transportnimi sredstvi težave, ki se kažejo v obliki slabosti," je dejal. Svetoval je, da poskrbimo, da se otrok na pot odpravi spočit. "Če gremo na krajšo pot in je otrok nagnjen k slabosti, je morda smiselno, da obrok pred potovanjem izpusti, če je pot daljša, pa mu pripravimo lažji obrok," je dodal.

Pri otrocih, ki veliko časa preživijo v vodi, se pogosto pojavijo vnetja ušes. Foto: Pixabay
Pri otrocih, ki veliko časa preživijo v vodi, se pogosto pojavijo vnetja ušes. Foto: Pixabay

"Pomaga tudi gledanje v smeri vožnje, odsvetuje se, da bi bili otroci med vožnjo na zaslonih ali brali. Otroka raje zamotimo s petjem, igrami, poslušanjem glasbe," svetuje Baš. Če vemo, da so otroci nagnjeni k potovalni slabosti, lahko ob tem v lekarnah dobimo preparate, ki vsebujejo ingver, ki jih lahko zaužijejo tudi že mlajši otroci. "Pomembno je, da to storijo že kakšno uro pred potovanjem in da se ne uživajo po tem, ko se recimo že pojavi bruhanje," poudarja pediater. "V lekarni se lahko brez recepta kupijo tudi tablete s antihistaminikom, ki so uradno registrirane za vse nad 6. letom starosti. Pri mlajših od 6 let pa se pred potjo o rabi teh preparatov posvetujemo s pediatrom," je še dodal.

Pri otrocih je v poletnih mesecih zelo pogosto tudi vnetje zunanjega sluhovoda. "Ušesno maslo je naravna zaščita sluhovoda pred vnetji, zato odsvetujemo čiščenje z vatiranimi palčkami. Nekomu, ki je morda nagnjen k temu, da se mu to maslo zelo nabira in nastajajo čepi, priporočamo, da uporablja olje za uho. Če se ti čepi pojavljajo pogosto, priporočamo obisk pri zdravniku, da se uho eventualno tak sluhovod tudi spere," je dejal Baš. Vsem tistim, ki so nagnjeni k temu, da se jim v vodi, posebej v bazenu, sluhovod vname, pa svetuje, da v lekarni kupi zaščitne kapljice, ki vsebujejo alkohol in kis.

Kaj storiti, če nas ožge ožigalkar ali če stopimo na morskega ježka?

Baš je ob tem opozoril tudi na ožigalkarje, morske ježke in klope. "V Jadranskem morju na srečo ni ožigalkarjev, ki bi bili smrtno nevarni. Pride do lokalne bolečine, opekline oziroma otekline. Svetujemo, da se to mesto izpere z morsko vodo, da se ožigalke varno odstranijo s tistim, kar imamo pri roki. Mesto potem namažemo tudi s kakšnim hladilnim mazilom, nanj damo obkladek. Če otroka zelo boli, mu lahko damo tudi protibolečinska sredstva ali antihistaminik," svetuje.

Sorodna novica V slovenskih gozdovih letos manj klopov, manj tudi primerov klopnih bolezni

Če stopimo na ježka, pa bodice previdno odstranimo s pinceto. "Če iglice ne gredo vse ven in se tudi po dnevu ali dveh ne izločijo same, svetujemo obisk zdravnika. Načeloma pa svetujemo, da se vse rane sperejo s čisto vodo, da se pokrijejo, če imamo pri sebi kakšen sterilni zloženec, in da se potem to opazuje," je dejal Baš.

Tudi klopa se najbolje odstrani s pinceto. "Čim bolj se približamo koži, kjer je klop prisesan, in ga potegnemo ven. Uporabo olj, mazil ali vrtenje klopa pa je odsvetovano, ker se pri tem žleza sline, prek katerih se prenaša okužba z boreliozo, še dodatno sproščajo," je opozoril.

Mesto, kjer se je prisesal klop, je po odstranitvi opazovati še nekaj časa. "Normalno je, da je na mestu klopa po piku rdečina, ki po nekaj dneh izgine. Medtem ko je obroč, ki se na mestu vboda začne pojavljati po tednu ali dveh, sumljiv za borelijsko okužbo. V tem primeru je potreben obisk zdravnika. Prav tako je pri otrocih ob borelijski okužbi včasih nabrekla samo prsna bradavica ali ušesna mečica – tudi v teh primerih je potrebno obiskati zdravnika," je dejal pediater.