Namen razpisa je profesionalizacija svetov zdravstvenih zavodov. Izbrani člani bodo tako morali izpolnjevati določene pogoje, med drugim je zahtevana najmanj sedma stopnja izobrazbe, ustrezna znanja o vlogah, poslovanju, financiranju in organiziranosti svetov zavodov, odlikovati jih mora tudi osebna integriteta in etičnost.

Ustreznost prijavljenih kandidatov preverjajo strokovne službe na ministrstvu za zdravje in uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Kot je na novinarski konferenci pojasnil v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, bo seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje poziva, objavljen v dnevu ali dveh.

Ob tem na ministrstvu pripravljajo tudi tri skupine poenotenih aktov o ustanovitvi zavodov – v eni od skupin sta oba univerzitetna klinična centra, v drugi bolnišnice, v tretji pa posebni javni zdravstveni zavodi, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po tistem, ko bo vlada sprejela poenotene akte, bodo imeli sveti zavodov na voljo 60 dni časa, da prilagodijo in poenotijo statute posameznih zavodov, temu pa bo sledilo novo imenovanje članov svetov zavodov.

Hkrati bodo začela veljati tudi nova pravila o številčnem razmerju in sestavi svetov zavodov. Številčna razmerja se bodo prilagodila, tako da bodo sveti zavodov nekoliko manjši kot zdaj. V svetih bodo predvidoma sedeli štirje predstavniki vlade, en predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), en predstavnik lokalne skupnosti ali nevladne organizacije s področja pravic bolnikov in en predstavnik zaposlenih.

Po novem bo vse člane, tudi predstavnike ZZZS-ja, lokalnih skupnosti in združenj bolnikov, morala potrditi vlada. Predstavniki ministrstva za zdravje so bili lahko do zdaj člani največ dveh svetov zavodov, vsi drugi pa največ treh. Po novem bodo lahko oboji sedeli v največ petih svetih zavodov. Izbrane kandidate bodo na uradu dopolnili s tako imenovanimi poklicnimi nadzorniki, ki bodo delno zaposleni na ministrstvu za zdravje. Trenutno po Šabedrovih besedah poteka sistemizacija tega delovnega mesta.

Ob tem nameravajo dvigniti višino zneskov sejnin, ki bodo sestavljene iz dveh delov – fiksnega in variabilnega, ki bo vezan na določene ključne kazalnike uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov. Uredbo usklajujejo z ministrstvom za finance. Kot je pojasnil Šabeder, se je na poziv prijavila velika večina trenutnih članov svetov zavodov, "tako da jih bo verjetno velika večina izpolnjevala pogoje". Podlago za spremembe zagotavljata julija sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu in na podlagi zakona septembra sprejet pravilnik.

Po Šabedrovi oceni razrešitev vodstva v SB-ju Celje izpeljana zakonito

Šabeder se je v izjavi odzval tudi na dogajanje v Splošni bolnišnici (SB) Celje, kjer je svet zavoda v ponedeljek zaradi zamenjave identitete bolnikov razrešil direktorja Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja.

Sorodna novica V celjski bolnišnici razrešili direktorja. Vindišar: Politična eksekucija je bila uspešna.

Član sveta Samo Fakin je v torek za POP TV ocenil, da je bil sprejeti sklep nezakonit, saj svet zavoda o istem sklepu ne more glasovati dvakrat. Po Šabedrovih besedah pa je ravno nasprotno. Vindišar in Svetelšek sta namreč po izbruhu afere ponudila odstop, ki pa ga svet zavoda v takratni sestavi ni sprejel. Sklepi na septembrski seji so bili po njegovih besedah nezakoniti in neveljavni, zato je svet zavoda v novi sestavi v ponedeljek stanje vrnil v zakonito. Vindišar in Svetelšek sta odstopa v ponedeljek sicer preklicala, saj da sta bili odstopni izjavi izsiljeni od zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana.

Ob tem je Šabeder poudaril, da je SB Celje ena najbolj kritičnih glede na finančno stanje. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je njena čista izguba znašala 7,5 milijona evrov, po oceni bo konec leta znašala devet milijonov evrov. Ima tudi za šest milijonov evrov zapadlih obveznosti do dobaviteljev in je zadolžena za 1,8 milijona evrov.

SB Celje: Ukrepi odstavljenega vodstva že kažejo prve rezultate

Na njegove besede so se odzvali v SB-ju Celje, kjer so v sporočilu za javnost spomnili, da je Svetelšek mandat nastopil 4. maja, Vindišar pa dva tedna pozneje. Ob njunem prevzemu je imela bolnišnica 3,5 milijona evrov izgube, tri milijone evrov neporavnanih obveznosti in 1,8 milijona evrov premostitvenega posojila. "Novo vodstvo je takoj po prihodu pripravilo ukrepe za konsolidacijo poslovanja, ki na nekaterih segmentih že kažejo prve rezultate. V avgustu in septembru je tako bolnišnica, kljub vsesplošnemu povišanju cen blaga in storitev, prvič letos poslovala z nižjimi stroški od načrtovanih," so poudarili.

Del izgube pri poslovanju je prinesla štiri odstotke nižja izvedba zastavljenega programa dela, 2,8 milijona evrov izgube pa gre v obdobju med aprilom in septembrom na račun višjih stroškov energentov, ki jih bolnišnica potrebuje za delovanje, so še sporočili iz celjske bolnišnice.