Virus je lahko nevaren tudi za starejše in za ljudi z oslabelim imunskim sistemom, medtem ko pri večjih otrocih in zdravih odraslih povzroči le blažje prehladno obolenje ali virozo. O vsem tem ter o zdravljenju in preprečevanju okužbe se David Zupančič, zdravnik in specialist infektologije, v današnji oddaji TV Klinika pogovarja kolegico zdravnico, specialistko pediatrinjo Tino Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

Respiratorni sincicijski virus je eden izmed najpogostejših virusov, ki povzročajo okužbe dihal, in pri majhnih otrocih monogokrat tudi okužbo spodnjih dihal, ki lahko pripelje do resnih zapletov, pravi Plankar Srovin. Virusni bronhiolitis je namreč nevaren za mlajše od dveh let zato, ker so pri njih bronhioli, cevčice, po katerih se dovaja kisik in odvaja ogljikov dioksid, še zelo tanke, in ko ob vnetju močno zatečejo in se v njih nalagajo sluz in odmrle celice, lahko pride do zapore pretoka.

Kako je videti tak hud zaplet pri malčku?

“Okužba se začne v zgornjih dihalih,” pojasnjuje Plankar Srovin, “z zamašenim nosom, kašljem, vročino, malčkom upade tek. Potem pa se pri nekako tretjini otrok virus preseli na spodnja dihala in takrat je otrok videti bolj bolan. To se pri blagem bronhiolitisu kaže s hitrejšim, malo plitvejšim dihanjem, otroci kašljajo, ko pa poslušamo pljuča, slišimo bronhiolitis.”

V takem stanju otroci še niso tako ogroženi, če pa nastopi zmeren ali težji bronhiolitis, pa postanejo ali zelo mirni ali zelo nemirni, ker že čutijo dihalno stisko. Opazno je hitrejše, tudi težje dihanje, videti so res bolni, lahko se nehajo hraniti, lahko nehajo tudi piti. Majhni dojenčki se prenehajo dojiti ali zavračajo stekleničko, za hranjenje jih je potrebno zbujati.

Tudi vzorec dihanja je drugačen, doda Zupančič. Na posnetku je videti, kako dojenček diha s trebuščkom, kako dela pomožna dihalna muskulatura. Ko starši rečejo, da je otrok že bil kdaj prehlajen in bolan, a da tako, kot je tokrat videti bolan, ni bil še nikoli, takrat je to tudi za zdravnika alarm, na katerega se odzovejo, potrdi Plankar Srovin. Hitro in sunkovito dihanje s trebuščkom, da se vidijo rebra, pa ugrezanje jamice nad prsnico, plapolanje nosnih kril in kimanje z glavico pri majhnih dojenčkih, vse to kaže na napredovalo dihalno stisko, ob kateri je nujna zdravniška pomoč. Že kar nevarno stanje pa je, kadar majhen dojenček diha s celim telesom ali ima v dihanju premore.

Kako preprečiti, da do tega sploh ne pride?

RSV je virus, ki najpogosteje povzroča bronhiolitis, in otroci do starosti enega leta so najpogosteje hospitalizirani prav zaradi okužbe s tem virusom. Dobrega zdravila žal ni, zato je najpomembnejše preprečevanje okužbe, odgovarja specialistka pediatrinja. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, zato otroka ne smemo izpostavljati virom okužbe. Za majhnega dojenčka so to največkrat starejši sorojenci, ki obiskujejo vrtec. Zato pediatri svetujejo, da starejši otrok ne hodi v vrtec, če imajo dojenčka, ki je star od tri do šest mesecev. Plankar Srovin svetuje slednje, da torej starejši otrok ni v vrtcu do sorojenčevih šestih mesecev starosti, čeprav je to naporno za starše. Izkušnja bronhiolitisa pri majhnem dojenčku, ki je potreboval hospitalizacijo, je pri marsikaterih starših utrdila mnenje, da je vredno dojenčka obvarovati takega hudega zapleta.

V času prehladov in viroz so tveganje za okužbo majhnega dojenčka tudi obiski, pa čeprav obiskovalec le posmrkuje. In obiskovati z dojenčkom zaprte prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer nakupovalne centre ali otroške igralnice, prav tako odsvetuje. Zelo pomembna je higiena rok v domačem okolju, tako staršev kot sorojencev, ko se vrnejo domov. Majhnemu dojenčku se vedno približamo z umitimi rokami, saj prav na rokah virusi ostanejo dlje.

Za preventivo lahko od lanskega septembra poskrbijo tudi bodoče mamice s tem, da se cepijo proti RSV. Cepljenje je brezplačno in omogoči, da so novorojenčki do šestega meseca starosti zaščiteni pred tem nevarnim virusom, saj se materina protitelesa prenesejo na novorojenca. Cepljenje v nosečnosti dokazano zmanjša tveganje, da bi se dojenček okužil z RSV oziroma da bi ga doletel težek potek bolezni dihal.

Priporočen čas za cepljenje je v zadnjem trimesečju nosečnosti

Prav zaradi slednjega se je za cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu odločila tudi Helena Lukič, ki pričakuje drugega otroka. “To je materina dota nerojenemu otroku, ki je imunsko izredno nezrel in se zelo težko bori s tako hudo infekcijo, kot je RSV,” pravi specialistka ginekologije Petra Meglič. Priporočen čas za cepljenje je v zadnjem trimesečju nosečnosti, od 24. do 36. tedna nosečnosti, da ima telo čas narediti čim več kakovostnih protiteles za zaščito dojenčka. Najbolje je, da je cepivo na voljo v ambulanti ginekologa, saj se tam za cepljenje odloči največ nosečnic, še doda Petra Meglič. Cepivo pa je varno, to je tako imenovano mrtvo cepivo, s čimer je izključena možnost okužbe ploda, pojasni Miha Lučovnik z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Kaj se je dogajalo, potem ko sta maja pred tremi leti zaradi okužbe z RSV zboleli njeni dveinpolletni dvojčici, opiše gostja v studiu, gospa Ida Mišič Pavšek. "Prva je dobro prebolela okužbo, drugi pa se je po nekaj dneh stanje začelo slabšati, kašelj je postajal močnejši, deklica vedno bolj apatična, zavračala je hrano in vodo.” Prav to in pa meritev saturacije, nasičenosti krvi s kisikom sta bila za starše znak, da je treba k zdravniku.

Na vprašanje, kako pravzaprav izmeriti saturacijo pri dojenčkih, odgovori specialistka pediatrije Plankar Srovin, in sicer, da je za to potrebno imeti pravi senzor, ki ni enak senzorju za odrasle. Poleg tega otrok ne sme imeti vročine in ne potnih rok, mora biti miren, da bi bil rezultat čim bolj natančen. Pomembnejše za starše je gotovo razpoznavanje znakov resnosti stanja, o katerih je bil ravnokar govor. Zdravljenje pa je pri takih okužbah podporno, torej tekočine proti vročini in zdravljenje s kisikom, ko je potrebno. Antibiotiki pri virusnih okužbah ne pomagajo, poudarita oba zdravnika specialista.

Ob tem Plankar Srovin opozori še na skupine, ki jih bronhiolitis bolj ogroža kot druge. To so novorojenčki in še posebej nedonošenčki, dojenčki do tretjega oziroma šestega meseca starosti, otroci, ki imajo prirojene srčne, pljučne ali nevrološke bolezni, in otroci z Downovim sindromom. A večina hospitaliziranih so sicer zdravi otroci, ki zaradi bronhiolitisa potrebujejo podporno zdravljenje. Pri hčerki gostje je hospitalizacija trajala osem dni, na koncu je dobila tudi antibiotik, saj sta ji popokala oba bobniča. Ušesa so pri bronhiolitisu zelo pogosta vneta, potrdi Plankar Srovin, poleg virusne se namreč lahko pojavijo tudi bakterijske okužbe. V intenzivnih enotah pa so hospitalizirani tisti otroci, pri katerih pride do odpovedi dihanja in jim je treba pomagati z invazivnimi oblikami ventilacije. Takih primerov je pa vendarle manj kot odstotek zaradi okužbe z RSV bolnišnično zdravljenih otrok.

In prav v teh primerih kritično bolnih otrok, pravi Zupančič, zmorejo pediatri in pediatrinje z mirnostjo, znanjem in veščino ukrepati in sprejeti prave odločitve. Plankar Srovin drugega recepta, kot da je pomagati zelo bolnim otrokom lepo delo, ne pozna. Posebej na infekcijski kliniki, kamor pridejo zelo bolni otroci, pa se potem v nekaj dneh pozdravijo. Očitno prav delo z otroki daje to moč in energijo, sklene svoje razmišljanje.

V rubriki Prva pomoč Zupančič in Pavlina Košorok iz Zveze študentov medicine Slovenije in projekta Za življenje prikažeta kako učinkovito pomagati v primeru, ko otrok pri jedi vdihne hrano. Na TV SLO 1 ob 17.20.