V državah z nizkimi dohodki pa precepljenost še vedno ni zadovoljiva, zaradi česar otroke še naprej ogrožajo izbruhi nalezljivih bolezni, so sporočili iz Unicefa.

Lani je po podatkih, ki sta jih danes objavila Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija, 20,5 milijona otrok zamudilo enega ali več odmerkov rutinskih cepiv, v primerjavi s 24,4 milijona otrok leta 2021.

Čeprav se raven precepljenosti z rutinskimi cepivi postopoma zvišuje, pa opozarjata, da smo še daleč od časov pred pandemijo. Leta 2019 je namreč enega ali več odmerkov rutinskih cepiv zamudilo 18,4 milijona otrok, kar priča o potrebi po nadaljnji in kontinuirani krepitvi sistemov rutinskega cepljenja.

Globalni kazalnik precepljenosti so cepljenja s cepivi proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Od 20,5 milijona otrok, ki so leta 2022 zamudili enega ali več odmerkov teh cepiv, jih 14,3 milijona ni prejelo niti enega odmerka. Leta 2021 je bilo takih 18,1 milijona otok, leta 2019 pa 12,9 milijona.

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da globalna in regionalna povprečja ne povedo celotne zgodbe in prikrivajo vztrajne neenakosti med državami. Zgodnje faze okrevanja imunizacije namreč niso potekale enakomerno, temveč so bile intenzivne le v nekaj državah. Po pandemiji so na področju precepljenosti najhitreje napredovale države, v katerih je bila ta dobra še pred pojavom novega koronavirusa. Mednje sodijo na primer države Južne Azije.

Napredek v državah z dobrimi viri in veliko populacijo otrok pa prikriva podatke o počasnejšem okrevanju ali celo nadaljevanju upada precepljenosti v večini držav z nizkimi dohodki, na primer v Latinski Ameriki in Afriki, zlasti ko gre za cepljenje proti ošpicam, ki je ena najbolj nalezljivih bolezni.

Od 73 držav, ki so med pandemijo zabeležile znaten upad pokritosti, jih je 15 okrevalo na ravni pred pandemijo, 24 pa jih je na poti do okrevanja. Po navedbah Unicefa in WHO-ja je najbolj skrb vzbujajoč podatek, da precepljenost v 34 državah stagnira ali še naprej upada. Države bi morale pospešiti prizadevanja za okrevanje in krepitev sistemov imunizacije, da bodo dosegle vsakega otroka s cepivi, ki jih potrebuje.

Ker je rutinsko cepljenje temelj primarnega zdravstvenega varstva, pa ga je treba izkoristiti tudi za napredek v drugih povezanih zdravstvenih sektorjih, poudarjajo pri Unicefu.

V želji po pospeševanju okrevanja na področju storitve cepljenja so na Unicefu in WHO-ju na začetku leta skupaj s partnerji začeli kampanjo The Big Catch-Up, s katero so pozvali vlade, da dosežejo najranljivejše otroke in tiste, ki so zaradi pandemije zamudili cepljenje, obnovijo storitve cepljenja na ravni pred pandemijo in jih okrepijo tudi v prihodnje. Zavezati se morajo tudi k povečanju financiranja programov cepljenja in prizadevati za vzpostavitev in ohranjanje zaupanja v cepiva, so še sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.